            |
 Blago Stroji, oprema, naprave, aparati in z njimi povezani izdelki Datum objave: 23.5.2008 Številka objave: JN4087/2008
OBJAVE, VEZANE NA TO OBJAVO
DODATNA POJASNILA NAROČNIKA Odgovor na vprašanje z dne 26. 5. 2008, Datum objave: 27.5.2008, 08:19 VPRAŠANJE: V zvezi z razpisom za sistem enotne mestne kartice MOL in izvajanje storitev centra za upravljanje nas zanima ali obstaja dokumentacija tudi v angleškem jeziku. Nekaj naših tujih partnerjev se zanima za razpisne pogoje. ODGOVOR: Razpisna dokumentacija za oddajo javnega naročila po odprtem postopku št. JN 02-2008-OP za Nakup infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana in izvajanje storitev centra za upravljanje je dostopna samo v slovenskem jeziku. Odgovori na vprašanja z dne 27. 05. 2008, Datum objave: 2.6.2008, 13:03 VPRAŠANJE: Trenutno je v Javnem podjetju LPP d.o.o., za katerega oprema predstavlja večji del predmetnega javnega naročila, z ekvivalentno plačilno opremo, ekvivalentnimi brezkontaktnimi pametnimi plačilnimi karticami in podobnim nadzornim centrom, na podlagi javnega naročila JPLPP JN05/06, ULRS 29/2007, od 1.12.2007 dalje že opremljen primestni del LPP (70 avtobusov). Ali se bo ta (skoraj nova) oprema, ki je še v garanciji, zavrgla in v celoti nadomestila z novo opremo in torej obstoječa oprema ni primerna v smislu novega javnega naročila – če da, prosimo utemeljite? ODGOVOR: Naročnik s predmetnim javnim naročilom naroča sistem enotne mestne kartice (v nadaljevanju: EMK) Mestne občine Ljubljana. Naročnik zasleduje poenotenje celotnega sistema EMK in njegovo prepoznavnost pri uporabnikih. Navedeno izhaja tudi iz tehničnih zahtev naročnika glede predpisane velikosti in barve posamezne opreme, ki jo mora dobaviti dobavitelj in celostne podobe brezkontaktnih pametnih kartic, ki mora biti predhodno usklajena z naročnikom. VPRAŠANJE: V točki 3.1.-Kartice, za same brezkontaktne pametne kartice ni predpisan noben standard ali merilo, razen dimenzij (navedeni ISO-7810 se namreč nanaša na bančne kreditne kartice z magnetno sledjo) in kapacitete pomnilnika. Na trgu obstaja veliko različnih tipov brezkontaktnih kartic z različnimi protokoli, frekvencami in nivoji varnosti. Ali je torej dovoljen katerekoli tip brezkontaktne pametnih kartice dimenzij kreditnih kartic in s pomnilnikom 4kb, ne glede na vse mednarodno uveljavljene standarde in je edino merilo samo cena? Opozarjamo, da brez vsaj minimalno definiranih zahtev, naročnik ne bo dobil primerljivih ponudb. ODGOVOR: Tehnične zahteve za kartico je potrebno brati skupaj s točko 3.2. Bralno/pisalna enota, v tehničnih zahtevah razpisne dokumentacije (priloga A), ki se glasi: Bralno/pisalna enota, ki je del vseh terminalov, mora ustrezati naslednjim zahtevam: · komuniciranje s čipom brezkontaktne kartice preko nosilne frekvence 13,56 MHZ, ki je v skladu s standardom ISO/IEC 18092 o brezkontaktni komunikaciji, · komunikacijska razdalja med bralno/pisalno enoto in kartico je lahko od 30 mm do 100 mm, odvisno od tipa bralno/pisalne enote, · podpirati mora standarde brezkontaktne komunikacije: ECMA 340, ISO 14443A in MIFARE reader/writer. Ponudnik mora zagotoviti brezkontaktne pametne kartice, ki bodo na dan implementacije sistema EMK ustrezale najsodobnejšim standardom na področju prenosa in varovanja podatkov. VPRAŠANJE: Kdo odgovarja za varnost kartic pred zlorabo v takšnem primeru, ko naročnik ne definira osnovnih parametrov? ODGOVOR: Brezkontaktne pametne kartice in standardi se neprestano razvijajo, zato je ponudnik dolžan spremljati razmere na trgu in v primeru dodatnih ali izboljšanih varnostnih zaščit ponuditi kartice, ki izpolnjujejo največjo možno mero zaščite. V primeru zlorabe EMK, katere razlog je neupoštevanje najnovejših varnostnih standardov, je ponudnik dolžan povrniti vso škodo, ki bi nastala zaradi zlorabe EMK. VPRAŠANJE: Ali upoštevanje svetovno priznanih standardov in priporočil za interoperabilnost z drugimi podobnimi sistemi (železnica, drugi prevozniki, ...) za naročnika ni pomembno? ODGOVOR: V opisu predmeta javnega naročila (točka 1 - Tehnične zahteve – priloga A razpisne dokumentacije) je navedeno, da mora sistem EMK poleg storitev predvidenih z uvedbo v prihodnosti omogočati nadgradnjo in razširitev tudi na ostale dejavnosti oziroma storitve drugih upravljavcev: plačilo različnih storitev javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanovitelj je MOL, vključitev v enotno vozovnico na področju Slovenije (ko bo definirana), druge storitve, ki so primerne za uporabo brezkontaktne plačilne kartice. VPRAŠANJE: V točki 3.3.-Terminal pri vozniku je na strani 20 navedeno, da mora terminal komunicirati z nadzornim centrom preko obstoječega sistema „AVL“, ki ga ima Javno podjetje LPP v najemu od podjetja Ultra/Telargo (sistem Talktrack/Telargo). Glede na to, da je Javno podjetje LPP samo najemnik sistema „AVL“ in ne lastnik, nas zanima, kako bo sistem komuniciral s centrom za upravljanje v primeru, da se kadarkoli v prihodnosti ta najemna pogodba za „AVL“ prekine? ODGOVOR: Naročnik mora zagotavljati komunikacijo med avtobusi in centrom za upravljanje preko sistema AVL ne glede na veljavnost najemne pogodbe. VPRAŠANJE: Ali in kako bo zagotovljen online kompleten prenos informacij do centra za upravljanje, v primeru, da bo javno naročilo podeljeno ponudniku izven grupacije Ultra/Telargo/Margento in bo novi ponudnik postavil svoj center za upravljanje, ki se ne bo nahajal v privatnem omrežju (APN) Ultra/Telargo/Margento? ODGOVOR: Prenos podatkov med avtobusi in centrom za upravljanje zagotovi naročnik preko AVL sistema. To pomeni, da bo ponudnik preko obstoječega AVL sistema lahko vzpostavil svoj APN sistem (virtualno privatno omrežje). VPRAŠANJE: Kdo bo v takšnem primeru plačeval prenos podatkov in koliko ga bo na voljo na mesečni ravni za plačilni sistem glede na običajno mesečno omejitev (npr 100MB, 1GB, ...) mobilnega operaterja, če vemo, da je lastnik SIM kartic in naročnik pri mobilnem operaterju podjetje Telargo? ODGOVOR: Prenos podatkov za delovanje sistema EMK bremeni ponudnika in mora stroške vključiti v ponudbeno ceno. VPRAŠANJE: Ali se lahko smatra, da je lastnik obstoječega „AVL“ sistema v tem oziru priviligiran (lahko uporablja svojo obstoječo infrastrukturo, ki mu jo hčerinsko podjetje naročnika skozi najem že plačuje in mu ni potrebno ponuditi vzporedne opreme za prenos) in ima konkurenčno prednost pri cenovnem delu ponudbe za predmetno javno naročilo? ODGOVOR: Lastnik AVL ni priviligiran saj potrebni prenosi zaradi sistema EMK niso zajeti v obstoječi paket storitev sledenja in kot navedeno predstavljajo samostojne stroške, ki v enaki meri bremenijo kateregakoli ponudnika. VPRAŠANJE: Ali je dovoljeno, da ponudnik, katerega „AVL“ ima naročnikova hčerinska družba LPP v najemu, za namene plačilnega sistema uporabo procesorsko enoto „AVL“ sistema tudi za plačilni sistem in s tem pridobi konkurenčno prednosti (samo ena procesorska enota za oba sistema)? ODGOVOR: Uporaba ene procesorske enote ni dovoljena. Sistem EMK mora biti ločen od sistema AVL. V sistemu EMK se sistem AVL uporablja samo za prenos podatkov. VPRAŠANJE: Ali po mnenju naročnika za prenos podatkov iz centra za upravljanje na avtobusni sistem, zadostuje relativno počasna GPRS komunikacija preko AVL sistema, kjer bo v primeru menjave podatkov ali aplikacije po naši oceni prenos trajal 10 minut? Ali bi bilo za naročnika sprejemljivo, da tako v smislu funkcionalne uporabnosti kot v smislu primerljivosti ponudb in nediskriminatornosti, od ponudnika zahteva namesto prenosa preko obstoječega in počasnega AVL sistema, implementacijo lastne UMTS komunikacije? ODGOVOR: Naročnik meni, da obstoječa GPRS komunikacija preko AVL zadošča za prenos podatkov med avtobusi in centrom za upravljanje, pri tem pa ne izključuje UMTS komunikacije, ki pa ni možna na vseh lokacijah, kjer se avtobusi LPP nahajajo. Vsekakor pa naročnik ne prevzema nobenih stroškov prenosa podatkov z uporabo UMTS-a. V primeru, da ponudnik meni, da preko AVL in GPRS prenosa podatkov ne more zagotoviti dovolj hitre povezave, dovoljuje drugo vrsto povezave vendar mora biti sprejemno oddajna enota vgrajena v sam terminal (vgradnja dodatnih enot v avtobus ni dovoljena). Izpolnjen pa mora biti pogoj, da prenos podatkov med avtobusi in centrom za upravljanje ne upočasnjuje izvajanje prevozov. VPRAŠANJE: V točki 3.3.-terminal pri vozniku je na strani 20 zahtevano „zmožnost »playback« funkcije (ponovitve predvajanja) z zmožnostjo predvajanja tako avdio kot video vsebin“ in kasneje še „pomnilnik za multimedijske vsebine ... vsaj 20 GB“ Poleg tega je v istem poglavju zahtevana ustreznost po avtomobilskih standardih, brez ventilatorjev (=pokvarljivih mehanskih delov), kar pa trdi disk navadno ne dosega, izvedba v obliki flash/SSD pa bistveno podraži ceno terminala (trenutno za ca. 600€). Poleg tega ta zahteva bistveno poveča zahtevnost procesorske enote terminala (=ceno) in zmanjša njegovo uporabnost za primarni namen. Predvajanje multimedijskih vsebin in plačilni sistemi (=blagajna) sta namreč po definiciji v popolni kontradiktornosti glede varnosti, razpoložljivosti, zanesljivosti itd. Ali lahko torej utemeljite, v čem je funkcija predvajanja avdio/video vsebin potrebna za plačilni sistem na avtobusu oz. ali se v okviru javnega naročila nabavlja tudi „videorekorder“ na avtobusu? ODGOVOR: Naročnik odstopa od tehnične zahteve iz Priloge A razpisne dokumentacije, da mora ponujena centralna plačilna enota vključevati sistem za možnost predvajanja avdio-video vsebin. Poleg tega pa ni obvezno ponuditi sistema s pomnilnikom za shranjevanje multimedijskih vsebin. VPRAŠANJE: V točki 3.3.-terminal pri vozniku je na strani 21 navedena zahteva performanse procesorske enote min. 120-150 MIPS. Ali lahko utemeljite to natančno in hkrati nenavadno postavljeno merilo in ali lahko utemeljite kakšen funkcionalni cilj s to zahtevo naročnik želi doseči, saj je znano, da hitrost procesorja še ne pomeni tudi avtomatsko tudi hitrosti končne uporabniške aplikacije? Ali zadostuje tudi npr. hitrost 100 MIPS, ki je trenutno v uporabi na primestnem prometu LPP (v javnem naročilu JPLPP JN05/06, ULRS 29/2007 zahtevano min. 30 MIPS) in ki po dosedaj znanih podatkih več kot zadostuje za hitro procesiranje plačilnega prometa z brezkontaktnimi pametnimi karticami? ODGOVOR: Hitrost 100 MIPS procesorske enote terminala zadostuje. VPRAŠANJE: V točki 3.3.-terminal pri vozniku je na strani 21 navedena zahteva delovni pomnilnik: „Zunanji RAM 512KB + notranji RAM 64KB + notranji flash 256KB + EEPROM 16KB + serijski flash 1.6 MB“. Ali lahko utemeljite razlog za takšno natančno definicijo in preciziranje tipov pomnilnika za funkcionalnost plačilnega sistema in to celo brez navedbe „minimalno“? Ali lahko razložite kako lahko v tako majhnih pomnilnikih delujeta operacijski sistem Windows CE ali Linux ali podobni, ki običajno samo za operacijski sistem potrebuje min. ca. 16-64MB diskovnega pomnilnika in min. 16MB delovnega pomnilnika RAM? Ali lahko razložite smiselnost navedb „vsaj 20GB diska“ in „EEPROM 16KB“, saj je kvocient med njima ca. 1 milijon in sta nekaj računalniških generacij narazen, oba pa naj bi se nahajala v isti procesorski enoti? ODGOVOR: Naročnik spreminja minimalni kriterij performanse procesorske enote terminala: delovni pomnilnik v prvi tabeli pod točko 3.3. v prilogi A razpisne dokumentacije, tako da se minimalni kriterij za performanse procesorske enote terminala: delovni pomnilnik glasi: »Min. 64MB RAM oziroma ustrezna količina za izvajanje aplikacije v realnem času skupaj z operacijskim sistemom.« VPRAŠANJE: V točki 3.3.-Terminal pri vozniku je na strani 21 navedena zahteva „prosti disk za podatke ... min 400KB“. Ali lahko utemeljite razlog za to številko in katere podatke naj bi ta pomnilnik vseboval? Ali je naročniku znano, da je obseg podatkov na avtobusu (vozni redi, linije, tarife, popusti, ...) bistveno večji, na primeru primestnega prometa LPP nekajkrat več v zelo racionalni obliki (v javnem naročilu JPLPP JN05/06, ULRS 29/2007 je bilo zahtevano min. 16MB - 40 krat več)? ODGOVOR: Naročnik spreminja minimalni kriterij za prosti disk za podatke v prvi tabeli točke 3.3. v prilogi A razpisne dokumentacije, tako da se minimalni kriterij za performanse procesorske enote terminala: prosti disk za podatke glasi: »Min. 100 MB« VPRAŠANJE: V točki 3.3.-Terminal pri vozniku je na strani 21 pod „zaslon za voznika“ zahtevana velikost zaslona min. 6 palcev. Ali lahko utemeljite v kakšne namene aplikacije je zahtevana tolikšna velikost ekrana? Ali zadostuje tudi velikost 5,7 palca, ki je trenutno v uporabi na primestnem prometu LPP (v javnem naročilu JPLPP JN05/06, ULRS 29/2007 zahtevano min. 4,7 palca) in ki po dosedaj znanih podatkih povsem zadostuje za funkcionalnost upravljanja voznika s plačilnim terminalom? ODGOVOR: Velikost zaslona 5,7" pomeni minimalno odstopanje od predpisanih minimalnih kriterijev in ga naročnik sprejema. VPRAŠANJE: V točki 3.3.-Terminal pri vozniku je na strani 21 pod „zaslon za voznika“ zahtevana ločljivost zaslona min. 640x400 pik. Ali lahko utemeljite v kakšne namene aplikacije je zahtevana tolikšna ločljivost ekrana? Ali zadostuje tudi ločljivost 320x240 pik, ki je trenutno v uporabi na primestnem prometu LPP (v javnem naročilu JPLPP JN05/06, ULRS 29/2007 zahtevano enako 76800pik) in ki po dosedaj znanih podatkih več kot zadostuje za funkcionalnost upravljanja voznika s plačilnim terminalom? ODGOVOR: Ločljivost zaslona za voznika 320 x 240 pik ne zadostuje, saj pomeni preveliko odstopanje od zahtevanega minimalnega kriterija. VPRAŠANJE: V točki 3.3.-terminal pri vozniku je na strani 21 pod „zaslon za voznika“ zahtevana napajalna napetost 9-36V. Ali lahko utemeljite za kaj je potreben takšen razpon glede na to, da je standardna nazivna napetost v vseh avtobusih 24V in po našem mnenju ne obstaja nobena realna potreba po drugih nazivnih priklopnih napetostih? Ali torej zadostuje nazivna napajalna napetost 24V? ODGOVOR: Nazivna napajalna napetost 24V je v okviru zahtevane in zadostuje. VPRAŠANJE: V točki 3.3.-Terminal pri vozniku je zahtevan tiskalnik za tiskanje listne vozovnice. Ali je lahko tiskalnik nameščen namesto v terminalu za voznika v potniškem terminalu, kar je tako za voznika kot za potnika precej ugodnejše, še posebej, če vemo, da je v mestnih avtobusih LPP med voznikom in potniki steklena pregrada? ODGOVOR: Tiskalnik mora biti v skladu s tehničnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije nameščen pri vozniku, saj bo voznik izdajal potrdila potnikom, ki bodo prevoz plačali z gotovino, zato tiskalnik ne more biti nameščen pri potniškem terminalu. Pred montažo terminala pri vozniku, bo LPP zagotovil ustrezno odprtino v kabini voznika za izdajo vozovnice potniku. VPRAŠANJE: Kakšna končna hitrost izpisa vozovnice je po mnenju naročnika zadovoljiva merjeno v sekundah izpisa vozovnice oz. ali je v mestnem prometu hitrost izpisa sploh kritična? ODGOVOR: Hitrost izpisa je navedena v tehničnih zahtevah (40 mm/s), kar pomeni, da čas izpisa ene vozovnice v nobenem primeru ne sme biti daljši od 4 sekund. VPRAŠANJE: Ali se zahteva avtomatski rezalnik papirja ali zadostuje, da voznik ali potnik ročno odtrga listek? ODGOVOR: Naročnik dopolnjuje minimalne tehnične zahteve navedene v tabeli – Tiskalnik pri vozniku v točki 3.3. priloge A razpisne dokumentacije in dodatno zahteva vgradnjo rezalnika za papir v tiskalniku. VPRAŠANJE: V točki 3.4.-Potniški terminal v avtobusu je zahtevan max. volumen 2000cm3. Ali zadostuje tudi volumen 3000cm3, ki je trenutno v uporabi na primestnem prometu LPP (v javnem naročilu 2007 zahtevano max. 9000cm3) in ki je po dosedaj znanih podatkih povsem primeren za montažo na avtobusu (oz. je že sedaj eden najmanjših v svetovnem merilu) in hkrati v ohišju vsebuje tudi integrirani tiskalnik? ODGOVOR: Naročnik spreminja tehnično zahtevo glede skupnega volumna potniškega terminala v avtobusu, navedeno v tabeli v točki 3.4. priloge A razpisne dokumentacije in dovoljuje maksimalni skupni volumen potniškega terminala v avtobusu max. 3000 cm3. To je maksimalni skupni volumen potniškega terminala, ki je za naročnika sprejemljiv in ga še dovoljuje. VPRAŠANJE: V točki 3.6.-Plačilni terminal na parkomatih na strani 23, je navedeno, da mora plačilni terminal vsebovati neodvisni vir energije za varovanje podatkov ob izpadu glavnega napajanja. Ali lahko bolj natančno razložite kakšen „neodvisen vir energije“ se razume - sončne celice, baterije, ki jih bo naročnik menjal, akumulatorji, ki se polnijo iz glavnega akumulatorja ipd. ? Ali je „vir energije“ absolutno zahtevan in če je ali lahko prosim utemeljite nujnost le tega, ali pa lahko ponudnik ponudi tudi drugačno rešitev z enako končno funkcionalnostjo (varovanje podatkov o kumulativnem prihodku, posameznih transakcijah, identifikaciji in nastavitvah naprave ter ostalih parametrih), npr. uveljavljeni flash pomnilnik, ki za hranjenje podatkov ne potrebuje nobene energije. ODGOVOR: Ponudnik sam izbere neodvisni vir energije za varovanje podatkov. Možni so vsi našteti viri energije iz drugega stavka vprašanja. Ponudi pa lahko tudi drugačno rešitev z enako končno funkcionalnostjo. VPRAŠANJE: V točki 3.6.-Plačilni terminal na parkomatih na strani 23 spodaj, je navedeno, da se prenos podatkov med plačilnimi terminali in centrom za upravljanje odvija po enem od naštetih načinov (javna infrastruktura, fiksno omrežje npr. ADSL, WiFi). Ali lahko to pojasnite, če vemo, da parkomati trenutno niso priključeni na nobene kable, večina od njih trenutno ni v rangu WiFi točk (ki je poleg tega varnostno ZELO vprašljiva tehnologija za industrijsko uporabo)? Kaj v navedeni zahtevi za naročnika pomeni izraz „javna infrastuktura“? V povezavi s prvim stavkom predhodnega vprašanja. Kdo izbira način komunikacije - naročnik ali ponudnik? ODGOVOR: Navedba, da parkomati niso priključeni na nobene kable, ne pomeni, da prenos podatkov ne poteka po ustrezni tehnologiji. Prenos obstoječih podatkov poteka preko tako imenovanem klicno-podatkovnem prenosu podatkov, preko GSM mreže. Javna infrastruktura je infrastruktura potrebna za izvajanje gospodarske javne službe in je v izključni lasti države ali lokalne skupnosti. Način komunikacije izbere in ponudi ponudnik. VPRAŠANJE: Ali se od ponudnika zahteva, da plačilni terminal vsebuje svoj od parkomata neodvisen način komunikacije (npr. GPRS) in kako bo zagotovljeno napajanje le tega, če predpostavimo: -da obstoječi vgrajeni GSM modem in CPU parkomata ne zadostujeta za prenos kartičnih transakcij -da vsi parkomati delujejo na akumulator in imajo zelo omejen vir energije? ODGOVOR: Ponudnik sam ponudi ustrezno opremo za komunikacijo oziroma prenos podatkov. Parkomati so opremljeni z dvema akumulatorjema 75Ah, ki zagotavljata delovanje poleti najmanj cca. 2 meseca in pozimi najmanj cca. 1 mesec. VPRAŠANJE: Ali lahko pojasnite, čigava naloga (in strošek) je vgradnja zahtevanih plačilnih terminalov v parkomate in blagajne? Ponudnik namreč ni pooblaščen za posege v tuje naprave. ODGOVOR: Vgradnja oziroma implementacija plačilnih terminalov je naloga in strošek ponudnika. Iz 3. člena Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana, med drugim izhaja, da se dobavitelj zavezuje, da bo naročniku dobavil infrastrukturo za delovanje sistema EMK in jo implementiral. Kot izhaja iz 2. člena predmetne pogodbe, pojem »implementacija« pomeni, da je vsa oprema, ki je predmet te pogodbe nameščena pri naročniku oziroma centru za upravljanje in integrirana z obstoječimi rešitvami pri upravljavcih sistema enotne mestne kartice. Skladno s ponudbenim predračunom ponudnik navede tudi ceno za implementacijo sistema EMK. Parkomati so last naročnika. S podpisom pogodbe ponudnik pridobi pooblastilo za poseg v obstoječe naprave. Pri implementaciji bo prisoten zastopnik naročnika. VPRAŠANJE: Ali bo naročnik zagotovil enakopravnost ponudnikov pri vgradnji plačilnega terminala v parkomate in blagajne, da obstoječi dobavitelji plačilnih terminalov na parkomatih ne bodo v stroškovni prednosti pri vgradnji? ODGOVOR: Enakopravnost je zagotovljena vsem ponudnikom. VPRAŠANJE: V 17. in 18. členu vzorca POGODBE O DOBAVI INFRASTRUKTURE ZA DELOVANJE SISTEMA EMK MOL iz priloge 16 je specificiran odzivni čas 15 minut, ki velja od klica naročnika do začetka odpravljanja napake na delu sistema (fizični dostop). Ali lahko razložite kako je zamišljen dostop do npr. avtobusa ali parkomata na drugem delu mesta v 15. minutah in če je to po vašem mnenju realno izvedljivo (npr. v petek ob 16h)? ODGOVOR: Odzivni čas pomeni čas v katerem bo moral izbrani ponudnik pristopiti k reševanju napake. Čas za odpravo napake vključuje morebitno pot do mesta okvare. VPRAŠANJE: V 17. členu vzorca POGODBE O DOBAVI INFRASTRUKTURE ZA DELOVANJE SISTEMA EMK MOL iz priloge 16 je navedeno: „Med vzdrževanje sodi vzdrževanje celotnega sistema EMK v času garancijske in pogarancijske dobe za njegovo brezhibno delovanje kot tudi napake, ki se priznajo kot napake garancijskega in pogarancijskega vzdrževanja, ali kot napake, ki so tehnične narave in ne sodijo med garancijske in nastanejo kot posledica uporabe uporabnikov infrastrukture.“ Ali navedeno dikcijo lahko razumemo tudi tako, da mora ponudnik brezplačno vzdrževati tudi vse napake, ki so posledica nepravilne uporabe ali celo vandalizma, kar pa je povsem nerazumljivo in v nasprotju s splošno prakso, saj ponudnik nima na voljo varnostnih in represivnih ukrepov proti zaposlenim in proti končnim uporabnikom. ODGOVOR: Ponudnik mora skladno z navedenim členom zagotoviti brezplačno odpravo tistih tehničnih napak (ki ne sodijo med garancijske), ki so posledica nepravilne uporabe in ne vandalizma oziroma drugih kaznivih dejanj. Gre za napake, povzročene z nenamernimi dejanji s strani uporabnikov kot posledica nepoznavanja sistema. VPRAŠANJE: Ali se garancijska doba šteje tudi za kartice, če računamo da je lahko maksimalna ponujena garancijska doba 2+3=5 let, življenjska doba kartic pa je običajno precej manjša, saj je osnova kartice PVC material? ODGOVOR: Naročnik dopolnjuje garancijske pogoje in zahteva, da ponudniki sistema EMK, za brezkontaktne pametne kartice ponudijo zgolj enoletno garancijsko dobo. VPRAŠANJE: Ali je lahko, v smislu prejšnjega vprašanja glede garancijskega vzdrževanja iz pogodbe, razumeti, da je ponudnik odgovoren za brezplačno zamenjavo kartic tudi v primeru namernega uničenja s strani uporabnika? ODGOVOR: Naročnik lahko uveljavi garancijo za brezkontaktno pametno kartico samo v primeru, da le-ta ni fizično poškodovana. VPRAŠANJE: V 19. členu vzorca druge POGODBE O IZVAJANJU STORITEV CENTRA ZA UPRAVLJANJE iz priloge 17 je navedeno: „Ta pogodba je sklenjena za čas ponujenega brezplačnega pogarancijskega vzdrževanja“. Brezplačno pogarancijsko obdobje je v razpisni dokumentaciji definirano kot čas, po izteku zahtevanega garancijskega obdobja (2 leti) za dobavljeno opremo, ki ga ponudi ponudnik v razponu 0-36 in je poleg ponudbene cene merilo pri določanju najugodnejše ponudbe. Ali lahko pojasnite, če to pomeni, da se POGODBA O IZVAJANJU STORITEV CENTRA ZA UPRAVLJANJE ne izvaja med časom 2 letne garancije in sploh ne v primeru, da ponudnik ne ponudi brezplačnega pogarancijskega vzdrževanja po POGODBI O DOBAVI INFRASTRUKTURE ZA DELOVANJE SISTEMA EMK MOL ODGOVOR: Iz 3. poglavja razpisne dokumentacije (točka 3.11. ) izhaja, da bo izbrani ponudnik dolžan v osmih (8) dneh po prejemu poziva naročnika, skleniti pogodbi, ki sta po vsebini in besedilu enaki kot pogodbi priloženi v razpisni dokumentaciji. Pogodba o izvajanju storitev centra za upravljanje bo sklenjena z dnem podpisa zastopnikov obeh pogodbenih strank in bo stopila v veljavo, ko bo izvajalec naročniku predal ustrezno finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti (kot to izhaja iz 25. člena Pogodbe o izvajanju storitev centra za upravljanje). Izvajalec je skladno s prvim odstavkom 16. člena Pogodbe o izvajanju storitev centra za upravljanje dolžan finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti naročniku predložiti v roku 10 dni po primopredaji infrastrukture za delovanje sistema EMK. Delovanje centra za upravljanje in posledično izvajanje s Pogodbo o izvajanju storitev centra za upravljanje opredeljenih storitev, izhaja tudi iz 2. in 3. odstavka 6. člena Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana, ki je tudi sestavni del Pogodbe o izvajanju storitev centra za upravljanje. Iz 2. odstavka 6. člena Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana izhaja, da mora biti v obdobju, navedenem v prvem odstavku 6. člena predmetne pogodbe, infrastruktura naročnika za delovanje sistema EMK povezana z delujočim centrom za upravljanje. V 3. odstavku 6. člena Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana je navedeno, da z datumom prevzemnega zapisnika začne teči trimesečno poskusno obdobje delovanja sistema EMK in storitev centra za upravljanje. VPRAŠANJE: Ali torej pomeni, da naročnik veže plačilo storitev centra za upravljanje po POGODBI O IZVAJANJU STORITEV CENTRA ZA UPRAVLJANJE samo, če ponudnik ponudi brezplačno pogarancijsko vzdrževanje po POGODBI O DOBAVI INFRASTRUKTURE ZA DELOVANJE SISTEMA EMK MOL? ODGOVOR: Kot izhaja iz 6. člena Pogodbe o izvajanju storitev centra za upravljanje izvajalec prične z izstavitvijo računov po zapisniško ugotovljenem uspešno zaključenem poskusnem obdobju delovanja sistema EMK, opredeljenem v 6. členu Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice Mestne občine Ljubljana. VPRAŠANJE: Ali defacto pomeni, da se v okviru POGODBE O IZVAJANJU STORITEV CENTRA ZA UPRAVLJANJE plačuje tudi vzdrževanje za opremo iz POGODBE O DOBAVI INFRASTRUKTURE ZA DELOVANJE SISTEMA EMK MOL? V tem primeru bi po našem mnenju po določilih 10. alineje 14. člena ZJN-2, morali v ceni ponudbe upoštevati vrednost 5 letnega vzdrževanja. ODGOVOR: Predmet plačila po Pogodbi o izvajanju storitev centra za upravljanje so s pogodbo opredeljene storitve. VPRAŠANJE: Glede na to, da ekonomska merila za izbiro ponudnika poleg vrednosti opreme in 3 letne vrednosti storitev centra za upravljanje vključujejo tudi čas pogarancijskega vzdrževanja za vzdrževanje opreme, se nam zdi nelogično, da je storitev upravljanja s centrom za upravljanje vezana na čas pogarancijskega vzdrževanja opreme, saj sta to v glavnem povsem ločeni zadevi. Ali lahko prosim utemeljite to nenavadno odločitev oz. korigirate v primeru, da je prišlo do napake v sestavljanju pogodbe? ODGOVOR: V 2. odstavku točke 5.2. tehničnih zahtev naročnika (priloga A razpisne dokumentacije), je navedeno, da naročnik s tem razpisom nabavlja ustrezno programsko in strojno opremo, ki bo omogočila delovanje sistema EMK ter da se ta oprema vgradi v že delujoč center za upravljanje ponudnika. Iz navedenega izhaja povezava časa brezplačnega pogarancijskega vzdrževanja. VPRAŠANJE: Ali prav razumemo, da se za izvedbo tako velikega in kompleksnega projekta, ne zahteva nobena referenčna postavitev podobnega plačilnega sistema z brezkontaktnimi pametnimi karticami, ampak je zahtevana samo referenca za nek splošen center za upravljanje (terminalov?, kartic?, produktov?, virov?, komunikacij?, ...)? ODGOVOR: Pogoji naročnika za ugotavljanje sposobnosti z navedbo dokazil so razvidni iz 4. poglavja razpisne dokumentacije. VPRAŠANJE: Ali se naročnik zaveda, da se za tako obsežen projekt v primeru izbire ponudnika brez ustreznih referenc, postavlja upravičen dvom, da bo naročnik res izbral usposobljenega izvajalca in s tem zadostil načelu gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti (6. člen ZJN-2)? ODGOVOR: Naročnik pričakuje, da so zahtevana finančna zavarovanja utemeljen razlog, da bodo ponudbo na javni razpis predložili za predmetno javno naročilo usposobljeni ponudniki. VPRAŠANJE: Ali je ponudnikom na voljo podrobna tehnična dokumentacija obstoječih sistemov, na katere se mora novi plačilni sistem integrirati, predvsem sistem „AVL“, parkomati, avtomatske blagajne parkirišč, blagajna vzpenjače? ODGOVOR: V točki 4. v tehničnih zahtevah razpisne dokumentacije (priloga A) je opisan način integracije v obstoječe sisteme in posebnosti upravljavcev EMK skupaj s shemami obstoječega stanja. Podrobnejša tehnična dokumentacija bo izbranemu ponudniku na voljo v času implementacije sistema EMK. ODGOVORI NA VPRAŠANJA PREDSTAVLJAJO SESTAVNI DEL RAZPISNE DOKUMENTACIJE IN JIH MORAJO PONUDNIKI UPOŠTEVATI PRI PRIPRAVI PONUDBE! Odgovor na vprašanje z dne 04. 06. 2008, Datum objave: 5.6.2008, 09:59 VPRAŠANJE: Naročnik v točki 1 Priloge A določa funkcije EMK kartice. Zanima nas ali naročnik ob izvajalčevem upoštevanju navedenih zahtev dovoljuje oz. soglaša z zasnovo kartičnega produkta EMK na način, ki bo pri plačevanju/nalaganju omogočal interoperabilnost z brezstično infrastrukturo mednarodnih kartičnih shem Mastercard in Visa, t.j. z uporabo plačilne aplikacije, ki ustreza mednarodnima standardoma PayPass in PayWave? Ali nadalje naročnik v primeru soglasja k vprašanju dovoljuje oz. soglaša z implementacijo terimnalske opreme, ki bi omogočala izvajanje plačil/nalaganj EMK po zgoraj navedenem standardu? Ali nadalje naročnik v primeru soglasja k predhodnemu vprašanju dovoljuje oz. soglaša, da se na termnalski opremi poleg EMK kartic, sprejemajo tudi druge mednarodne kartice, ki delujejo po opisanih standardih? ODGOVOR: Naročnik ne soglaša z zasnovo kartičnega produkta EMK na način, ki bi pri plačevanju omogočal interoperabilnost z brezstično infrastrukturo mednarodnih kartičnih shem. Sistem EMK mora omogočiti plačevanje v razpisni dokumentaciji navedenih storitev zgolj z EMK in mobilnim telefonom. Odgovor na vprašanje z dne 04. 06. 2008, Datum objave: 5.6.2008, 14:52 VPRAŠANJE: Prosimo, da naročnik pojasni kako je zagotovljena enakopravnost med ponudniki (CITATA : ODGOVOR: Enakopravnost je zagotovljena vsem ponudnikom.), če niso vsem ponudnikom dostopne potrebne informacije za pripravo ustrezne finančne ponudbe? (CITAT : ODGOVOR: V točki 4. v tehničnih zahtevah razpisne dokumentacije (priloga A) je opisan način integracije v obstoječe sisteme in posebnosti upravljavcev EMK skupaj s shemami obstoječega stanja. Podrobnejša tehnična dokumentacija bo izbranemu ponudniku na voljo v času implementacije sistema EMK.) Glede na to, da je cena odločujoč kriterij pri izberi imajo tako ponudniki, ki imajo te in podobne informacije v prednosti? ODGOVOR: Naročnik meni, da je enakopravnost zagotovljena vsem ponudnikom. V kolikor posamezni ponudnik meni, da za pripravo ponudbenega predračuna potrebuje vpogled v tehnično dokumentacijo parkomatov in avtomatskih blagajn parkirišč, mu je vpogled vanjo omogočen na sedežu JAVNEGA HOLDINGA Ljubljana, d.o.o., Vodovodna cesta 90, Ljubljana, Urad direktorice, vsak dan od 8.00 do 15.00 ure, do zadnjega dne za postavitev dodatnih pojasnil, določenega v točki 3.12. splošnega dela razpisne dokumentacije, t.j. do 19. 06. 2008. Odgovori na vprašanja z dne 06. 06. 2008, Datum objave: 9.6.2008, 10:46 VPRAŠANJE: V točki 1 Opis predmeta javnega naročila je zapisano, da mora sistem EMK omogočati polnitev EMK kartic z bančnimi karticami preko terminalov. Kakšne standarde in certifikate naročnik zahteva za ponujeno opremo, ter kako je predvidel izvajanje finančnih transakcij s plačilnimi karticami. ODGOVOR: Plačilni terminali na avtomatski blagajni parkirišč že danes omogočajo uporabo in s tem možnost plačevanja z bančnimi karticami. Ponudnik mora ponuditi ustrezno infrastrukturo za delovanje sistema EMK, ki bo omogočala uporabo bančnih kartic, naročnik pa bo sam sklenil ustrezne pogodbe za procesiranje bančnih kartic na plačilnih terminalih. VPRAŠANJE: Ali lahko naročnik dopolni opis in poda tehnične karakteristike plačilnih terminalov na drugih mestih. Iz podane informacije ni razvidno ali so te naprave predvidene za samopostrežno delovanje (zaprti prostori, na prostem?) ali za nadzorovana okolja. ODGOVOR: Kot izhaja iz točke 3.9. v prilogi A razpisne dokumentacije, je plačilni terminal na drugih mestih enota, ki omogoča plačevanje storitev z EMK in polnitev EMK ter mora biti v zaprtem ohišju. Omogočati mora integracijo z različnimi blagajniškimi sistemi. Pod točko 2. v prilogi A razpisne dokumentacije je še navedeno, da mora biti plačilni terminal na drugih mestih zelene barve. Za plačilne terminale na drugih mestih bo naročnik v večini skušal zagotoviti lokacijo v nadzorovanem okolju. VPRAŠANJE: Prosim, da navedete na kakšen način bo naročnik ugotavljal morebitno škodo zaradi zlorabe EMK, glede na to, da varnostni standardi v razpisu niso natančno določeni. ODGOVOR: Odgovor na navedeno vprašanje izhaja iz odgovorov naročnika posredovanih v objavo na portal javnih naročil, dne 02. 06. 2008. VPRAŠANJE: Prosim, da pojasnite ali bo naročnik po izdaji pooblastila za poseg v obstoječe naprave zagotovil potrebne tehnične spremembe na svojih napravah za potrebe intergracije in delovanje celotnega sistema EMK ? ODGOVOR: Naročnik bo zagotovil vse kar je potrebno na strani naročnika kot lastnika obstoječe infrastrukture, da bo sistem EMK deloval. Potrebne tehnične prilagoditve za delovanje sistema EMK mora zagotoviti ponudnik. VPRAŠANJE: V poglavju 4.2.1 točka c) naročnik navaja plačevanje z kontaktno in brezkontaktno kartico. Uporaba katerih kontaktnih kartic je predvidena v tem primeru. Poleg tega se navaja, da mora biti na enak način podprto tudi plačilo z telefonom, verjetno je tu mišljena uvedba novih tehnologij, kot je NFC? ODGOVOR: Točka 4.2.1. je v razpisni dokumentaciji umeščena v poglavje z naslovom »Integracija v obstoječe sisteme in posebnosti upravljavcev EMK«. Uporaba kontaktnih kartic je možna v obstoječem sistemu javnih parkirišč. Infrastruktura za delovanje sistema EMK mora omogočiti uporabo brezkontaktne pametne kartice. Obstoječa tehnologija na parkomatih in plačilnih terminalih na avtomatski blagajni parkirišč omogoča plačilo preko MONETE. Tehnologijo plačevanja z mobilnim telefonom ponudi ponudnik. ODGOVORI NA VPRAŠANJA PREDSTAVLJAJO SESTAVNI DEL RAZPISNE DOKUMENTACIJE IN JIH MORAJO PONUDNIKI UPOŠTEVATI PRI PRIPRAVI PONUDBE! Odgovori na vprašanja z dne 09. 06. 2008, Datum objave: 10.6.2008, 14:35 VPRAŠANJE: V razpisni dokumentaciji za sistem EMK se omenja nadgradnja obstoječih parkomatov z enoto za procesiranje ( branje/vpisovanje) brez kontaktnih kartic. Ali lahko naročnik poda določene tehnične informacije o obstoječih parkomatih, da bo ponudnik lažje ponudil primerno nadgradnjo. Zanima nas nalsednje : prostor, ki je na voljo za vgradnjo enote ze procesiranje brez kontaktnih kartic, zahtevana povezava z obstoječo elektroniko parkomata ( če se taka povezava zahteva ), možnost montaže LCD displeya na čelno stran parkomata. Ali je enota za procesiranje brez kontaktnih kartic, ki bo vgrajena v parkomat v svojem delovanju samostojna ? ali se bo kakor koli povezovala z obstoječo elektroniko parkomata ? ODGOVOR: Prostora, ki sta primerna za vgradnjo sta dva, prvi je velikosti 19 x 11 cm, drugi je prostor, kjer je sedaj nameščena Moneta. Iz razpisne dokumentacije je razvidno, da je potrebno opremo integrirati s programsko opremo parkomatov, kar pomeni tudi potrebno povezavo z obstoječo elektroniko parkomata, saj brez tega ni mogoča izbira časa parkiranja in izpisa parkirnega listka. Dodaten LCD display ni predviden, glede na to, da sta na parkomatu že vgrajena dva. Enota za procesiranje brezkontaktnih kartic je v svojem delovanju samostojna toliko, kot je potrebno, da se pravilno in varno izvede transakcija, ki se po opravljeni storitvi (izstavitvi parkirnega listka) prenese v že delujoči center za upravljanje. Vsekakor pa ni samostojna v delu, ki je potreben, da se parkirni listek izda. VPRAŠANJE: V razpisni dokumentaciji za sistem EMK se omenja, da morajo biti naprave za prodajo in registracijo kartic, ki bodo montirane na vozilih povezane s sistemom TELARGO. Zahteva se tudi definiranje komunikacijskega protokola. Ali ponudnik lahko samostojno predlaga svoj komunikacijski protokol ? Ali se mora pri definiranju komunikacijskega protokola ravnati po že obstoječem sistemu, ki je montiran na avtobusih LPP v primestnem prometu ? Č e je to tako, potem bi po našem mnenju naročnik moral predložiti komunikacijski protokol, ki je v uporabi med opremo za prodajo in registracijo kartic ter opremo TELARGO na avtobusih primestnega prometa. ODGOVOR: Ponudnik mora vzpostaviti komunikacijo s sistemom AVL preko katere se prenašajo podatki v center za upravljanje. Sistem AVL ima za serijsko komunikacijo pripravljen ženski RJ45 konektor, na katerega se naprava priklopi preko serijskega kabla. Za komunikacijo med sistemom EMK in AVL na avtobusih se uporablja protokol IBIS (Integrated On-Board Information System - referenca IBIS VDV300). VPRAŠANJE: V razpisni dokumentaciji za sistem EMK se omenja, da mora ponudnik ponuditi rešitev, ki bo povezala vse uporabnike mestne kartice v enotni sistem. Kot vemo, na avtobusih primestnega prometa že teče sistem brez kontaktnih kartic. Ali mora ponudnik pri ponudbi sistema EMK upoštevati tudi avtobuse primestnega prometa ? Osnova vsakega kartičnega sistema je enotna brez kontaktna kartica in enotna struktura zapisane informacije, ki je upisana v spomin brez kontaktne kartice. Ali bo naročnik raskril strukturo zapisa v spominu brez kontaktnih kartic, ki se uporabljajo na avtobusih primestnega prometa ? ODGOVOR: Ponudnik mora pri ponudbi sistema enotne mestne kartice (EMK) upoštevati tudi avtobuse primestnega prometa. Naročnik s predmetnim javnim naročilom naroča sistem EMK Mestne občine Ljubljana in zasleduje poenotenje celotnega sistema EMK. VPRAŠANJE: V vprašanju glede točke 3.1.-kartice ste odgovorili, da tip kartice ni specificiran, mora pa smiselno ustrezati specifikacijam bralno/pisalne enote definirane s standardom ISO-18092 (EMCA-340, NFCIP-1). Iz standarda ISO-18092 in povezanih standardov izhaja, da je omogočeno delovanje kartic tipa ISO-14443 tip A in B s polno podporo nivojev 1-4, v namene kompatibilnosti za nazaj pa sta dovoljena tudi razširjena starejša tipa kartic: -NXP Mifare (ISO-14443 tip A nivoji 1-3) -Sony Felica (ni po standardu ISO-14443) V smislu vnaprej zagotovljene enakovrednosti ponudb prosimo naročnika za jasne in nedvoumne odgovore: -ali naročnik dovoljuje tudi ponudbo kartice z vgrajenim čipom Mifare Classic, kjer so bili nedavno odkriti varnostni problemi? -ali naročnik dovoljuje tudi ponudbo kartice z vgrajenim čipom Sony Felica, ki ne ustreza uveljavljenim standardom in ne omogoča interoperabilnosti z drugimi sistemi (nobene implementacije v Evropi)? ODGOVOR: V odgovorih na vprašanja z dne 27. 05. 2008, ki so bila na portalu javnih naročil objavljena dne 02. 06. 2008 smo glede tehničnih zahtev za kartico zapisali, da je le-te potrebno brati skupaj s točko 3.2. Bralno pisalna enota, v tehničnih zahtevah razpisne dokumentacije (priloga A). Ponudnik mora zagotoviti brezkontaktne pametne kartice, ki bodo na dan implementacije sistema EMK ustrezale najsodobnejšim standardom na področju prenosa in varovanja podatkov. VPRAŠANJE: Glede na vaše odgovore na vprašanja v zvezi z zahtevanim prenosom podatkov na avtobusih preko sistema „AVL“, nas zanima kako bo dejansko zagotovljena enakopravnost ponudnikov, če je znano, da je pogodba za GPRS prenos podatkov sklenjena med najemodajalcem sistema „AVL“ (podjetje Telargo), ki je tudi lastnik SIM kartic in mobilnim operaterjem (Mobitel). Iz tega izhaja, da bi morali ostali ponudniki plačevati prenos podatkov podjetju Telargo (ki je potencialno konkurenčno podjetje na razpisu) in ne mobilnemu operaterju in to po neznanih cenah oz. z veliko verjetnosti višjih, kot pa jih ima trenutno podjetje Telargo v paketni komercialni pogodbi z mobilnim operaterjem? Prav tako je v praksi skoraj nemogoče pravično deliti promet na obstoječega najemodajalca AVL in novega ponudnika plačilnega sistema. Poleg tega je trditev naročnika, da je možno zagotoviti svoje virtualno privatno omrežje (APN), zavajujoče, saj tehnično na enem GPRS modemu oz. z eno SIM kartico ni mogoče dostopati v dva ločena virtualna privatna omrežja. V drugem primeru, ki ga z odgovorom na vprašanje glede zadostnosti GPRS hitrosti sedaj dopuščate, da ponudnik sam ponudi svoj način prenosa (svoj GPRS/UMTS modem v istem ohišju), pa je ponudnik ravno tako v neenakopravnem položaju, saj mora zagotoviti dodatno modemsko opremo, kar skupini podjetij S&T/Ultra/Telargo/Margento kot potencialnemu konkurenčnemu ponudniku (najava v člankih v časnikih Finance npr. http://www.finance.si/209883, Dnevnik, ....) ni potrebno, saj lahko za prenos podatkov uporabijo sistem AVL, ki že deluje v njihovem lastnem APN omrežju. Trenutni najemodajalec sistema AVL je torej v vsakem primeru v priviligiranem položaju pri ponudbeni ceni v primerjavi z ostalimi ponudniki. Zanima nas, kako bo naročnik v tem primeru dejansko in ne samo deklarativno zagotovil enakopravnost vseh ponudnikov pri ponudbeni ceni, kjer vidimo samo dve možnosti: -naročnik sam pokrije ceno prenosa podatkov v okviru najema „AVL“ sistema in omogoči, da bo najemodajalec sistema „AVL“ zavezan k za ponudnika brezplačni tehnični omogočitvi prenosa podatkov od plačilnega sistema na avtobusu do strežnika novega ponudnika -naročnik od vseh ponudnikov enako zahteva neodvisen prenos podatkov za plačilni sistem mimo sistema „AVL“ Predlagana načina sta v tem primeru edina možna za zagotovitev enakopravnosti vseh ponudnikov. Opozarjamo, da bodo lahko ponudniki razmišljali o vložitvi zahtevka za revizijo, v kolikor ostane razpisna dokumentacija v tem delu nespremenjena in krši eno od temeljnih načel Zakona o javnem naročanju - enakopravna obravnava ponudnikov (9. člen ZJN-2). ODGOVOR: Naročnik se zavezuje, da bo omogočil ponudniku EMK priklop in prenos podatkov preko obstoječega sistema AVL, pri čemer pa dopušča, da ponudnik vzpostavi svojo povezavo če ocenjuje, da bo tako laže izpolnjeval zahtevane pogoje. V nobenem primeru pa ne moremo govoriti, da je obstoječi ponudnik AVL v kakršnikoli prednosti, saj bo protokol prenosa definiran in zahtevan s strani naročnika in bo moral biti tak implementiran tako na strani AVL, EMK in ostalih sistemov v bodočnosti. Naročnik bo specificiral enega od standardnih protokolov. Prav tako pa je potrebno opozoriti, da je bil ponudnik sistema AVL izbran na podlagi javnega naročila, kot ekonomsko najugodnejši. To pomeni, da bo moral vsak bodoči ponudnik AVL sistema, ki bo izbran na podlagi javnega naročila dosegati ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ki pa v nobenem primeru ne vključuje prenosa podatkov, ki so posledica nadgradnje z elektronskim plačilnim ali kakšnim drugim sistemom. Pogodba med LPP in ponudnikom AVL vključuje samo pogodbeno določilo, da je ponudnik AVL sistema dolžan omogočiti prenos podatkov in priklop kateregakoli ponudnika sistema EMK na sistem AVL. Ponudnik EMK mora v vsakem primeru zagotoviti potrebno funkcionalnost, ki je lahko dosežena bodisi s pomočjo zahtevanega protokola do AVL vmesnika, bodisi s samostojno povezavo. To pomeni, da je prenos podatkov preko obstoječega sistema AVL na avtobusih za potrebe sledenja in analize vključen v pogodbo s ponudnikom AVL. Dodatni prenosi, razen teh definiranih v standardu priklopa, ki bodo nastali z vključitvijo sistema EMK, plačuje ponudnik storitve in mora stroške vključiti v ponudbeno ceno. Trenutni najemodajalec AVL ni privilegiran, saj potrebni prenosi zaradi sistema EMK niso zajeti v obstoječi paket storitev sledenja in tako predstavljajo samostojne stroške, ki v enaki meri bremenijo kateregakoli ponudnika. VPRAŠANJE: V odgovoru naročnika glede točke 3.3-Terminal pri vozniku - zahtevana ločljivost zaslona min. 640x400 pik, od naročnika nismo dobili odgovora na prošnjo za utemeljitev zahtevane ločljivosti ekrana. Prosimo naročnika, da pojasni utemeljenost te zahtev v smislu 2. odstavka 37. člena ZJN-2, saj smo prepričani, da standardna ločljivost QVGA 320x240 v namene konzole plačilnega sistema in glede na velikost ekrana več kot zadošča (voznik z normalne razdalje min. 0,5m v praksi ne more opaziti razlike med piko velikosti 0,36mm in 0,18mm), še posebej, ker naročnik v drugem odgovoru odstopa od zahteve po predvajanju multimedijskih vsebin. ODGOVOR: Ločljivost zaslona 640 x 400 pik zagotavlja neprimerno boljšo preglednost in berljivost kot ločljivost 320 x 240. Še posebej je to pomembno pri potrebi večjega števila znakov na ekranu v primeru zamenjave conskega sistema v javnem prevozu ali podobno. Zaradi neprestanega razvoja tehnologije in dejstva, da se infrastruktura za delovanje sistema EMK kupuje za več let, naročnik sledi najsodobnejši tehnologiji, ki prispeva tudi k boljšim delovnim pogojem voznikov avtobusov. VPRAŠANJE: V točki 3.6.-Plačilni terminal na parkomatih na strani 23 spodaj, je navedeno, da se prenos podatkov med plačilnimi terminali in centrom za upravljanje odvija po enem od naštetih načinov: javna infrastruktura, fiksno omrežje npr. ADSL, WiFi. Še enkrat prosimo za bolj jasen in nedvoumen odgovor na naslednji dve vprašanji: -Ali se obstoječi „klicno-podatkovni prenos podatkov preko GSM mreže“ smatra kot „javna infrastruktura“? -Ali torej naročnik za namene prenosa podatkov (transakcij) iz plačilnega terminala dopušča uporabo v parkomate že vgrajenega GSM modema kot del javne insfrastrukture klicno-podatkovnega prenosa podatkov preko GSM mreže? ODGOVOR: Trenutno vgrajeni GSM modem ne zadošča za namene prenosa podatkov (transakcij) v center za upravljanje po posamezni transakciji. Naročnik dopušča poseg v parkomate, da se obstoječi GSM modem nadomesti z novim, ustreznejšim, ki bi istočasno poleg obstoječih prenosov podatkov, opravljal tudi prenose posameznih transakcij. Oprema, ki jo ponudnik nadomesti je last naročnika, strošek pa je na strani ponudnika. ODGOVORI NA VPRAŠANJA PREDSTAVLJAJO SESTAVNI DEL RAZPISNE DOKUMENTACIJE IN JIH MORAJO PONUDNIKI UPOŠTEVATI PRI PRIPRAVI PONUDBE. Odgovor na vprašanje z dne 10. 06. 2008, Datum objave: 11.6.2008, 13:15 VPRAŠANJE: Iz razpisne dokumentacije in odgovorov v zvezi s plačilnimi terminali na drugih mestih ni povsem nedvoumno jasno kakšne vrste terminalov naročnik naroča. Zanima nas ali ponudnik lahko ponudi večfunkcijske plačilne terminale v obliki samopostrežnega kioska, ki bi poleg opredeljenega osnovnega namena omogočali tudi implementacijo drugih storitev, kot naprimer podajanje raznih informacij, plačevanje računov in ostalih storitev tako z EMK karticami, kot tudi z ostalimi plačilnimi karticami v skladu z trenutno veljavnimi varnostnimi standardi EMV. ODGOVOR: Kot izhaja iz tehničnih zahtev naročnika v prilogi A razpisne dokumentacije, je plačilni terminal na drugih mestih enota, ki omogoča plačevanje storitev z EMK in polnitev EMK. Biti mora v zaprtem ohišju ter mora omogočiti integracijo z različnimi blagajniškimi sistemi. V fazi uvedbe sistema EMK morajo plačilni terminali na drugih mestih omogočiti nalaganje predplačil na EMK z gotovino in bančnimi karticami, v prihodnosti pa morajo omogočiti nadgradnjo za plačilo različnih storitev z EMK. Odgovor na vprašanje z dne 11. 06. 2008, Datum objave: 12.6.2008, 12:47 VPRAŠANJE: Na vprašanje v vezi terminalov na drugih mestih še vedno ni nedvoumno jasno ali gre za samopostrežne terminale, na katerih imetniki EMK kartic polnijo EMK kartico z bančnimi karticami ali gotovino sami ali naročnik predvideva, da bo s temi terminali upravljal nek blagajnik (v trgovini, na bencinskem servisu, ipd...). ODGOVOR: Predvidoma sami, naročnik ne predvideva upravljanja s strani tretjih oseb v fazi uvedbe sistema EMK. Gre za samopostrežne polnilne terminale, ki bodo predvidoma postavljeni v nadzorovanem okolju in bodo uporabnikom omogočali polnitev EMK ves čas. ODGOVORI NA VPRAŠANJA PREDSTAVLJAJO SESTAVNI DEL RAZPISNE DOKUMENTACIJE IN JIH MORAJO PONUDNIKI UPOŠTEVATI PRI PRIPRAVI PONUDBE! Odgovori na vprasanja z dne 12. 06. 2008, Datum objave: 13.6.2008, 11:30 VPRAŠANJE: Razpisna dokumentacija je v točki 3.1.-brezkontaktne pametne kartice evidentno nedoločna in dvoumna, v ta namen smo že dvakrat postavili dodatna vprašanja, na katera pa naročnik odgovarja s zelo splošnimi odgovori. Smatramo, da mora naročnik vsaj v minimalni meri postaviti specifikacije in standarde, kar je osnova za primerljive ponudbe različnih ponudnikov, in to pri ključni komponenti celotnega sistema, ki se nabavlja v količini 250.000 kosov. Logično predvidevamo oz. upamo, da se je naročnik pri pripravi razpisne dokumentacije za nabavo kartic in pripadajoče infrastrukture strokovno poučil o tehnologijah in standardih brezkontaktnih kartic in ima o tem izdelana merila. Glede na to, da so se dosedanji odgovori izmikali jasno postavljenim vprašanjem, naročnika prosimo, da odgovori samo z jasnim DA ali NE: Ali naročnik dovoljuje ponudbo znanih starejših in cenejših tipov kartic in sicer izvenstandardni FELICA in varnostno vprašljiv MIFARE Classic ? ODGOVOR: Ne. Naročnik v razpisni dokumentaciji ne navaja standardov, ki jih izpostavljate v vašem vprašanju, zato jih tudi ne dovoljuje. V odgovorih naročnika objavljenih na portalu javnih naročil dne 02. 06. 2008 (ter v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije z dne 05.06.2008), ki predstavljajo sestavni del razpisne dokumentacije in jih morajo ponudniki upoštevati pri pripravi ponudbe, je naročnik tehnične zahteve za kartico razširil z zahtevo, da mora ponudnik zagotoviti brezkontaktne pametne kartice, ki bodo na dan implementacije (v obdobju implementacije) sistema EMK ustrezale najsodobnejšim standardom na področju prenosa in varovanja podatkov, kar med drugim pomeni, da mora kartica med drugim zagotavljati polno funkcionalnost ISO-14443 vključno z nivojem 4. Skladno z razširjeno tehnično zahtevo naročnika so torej tipi kartic, ki jih izpostavljate v vprašanju, neustrezni. VPRAŠANJE: Naročnik se verjetno zaveda, da ima ta razpis pomembno težo za slovenski javni potniški promet v smislu napovedanega uvajanja slovenske enotne vozovnice (npr. Zakon o prevozih v cestnem prometu ZPCP-1, itd.). Predvidevamo, da standarda interoperabilnosti prihodnje enotne vozovnice ne bo določal nek izbrani ponudnik ampak bo standard predpisalo Ministrstvo za promet z usklajevanjem z ostalimi prevozniki, pri katerih imata nedvomno pomembno težo Slovenske železnice in naročnikova hčerinska družba JP LPP. Sprašujemo: Ali je ponudnik povsem avtonomen pri izbiri standarda ponujene brezkontaktne pametne kartice (razen v razpisni dokumentaciji zahtevanih dimenzij kartice in količine pomnilnika) in mu ni potrebno upoštevati tehničnih standardov interoperabilnosti brezkontaktnih kartic drugih prevoznikov in Slovenskih železnic? ODGOVOR: V odgovorih naročnika objavljenih na portalu javnih naročil dne 02. 06. 2008 (ter v Dopolnilu k Uradnemu listu Evropske unije z dne 05.06.2008) je navedeno: »V opisu predmeta javnega naročila (točka 1 – Tehnične zahteve – priloga A razpisne dokumentacije) je navedeno, da mora sistem EMK poleg storitev predvidenih z uvedbo v prihodnosti omogočati nadgradnjo in razširitev tudi na ostale dejavnosti oziroma storitve drugih upravljavcev: plačilo različnih storitev javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanovitelj je MOL, vključitev v enotno vozovnico na področju Slovenije (ko bo definirana), druge storitve, ki so primerne za uporabo brezkontaktne plačilne kartice«. Iz navedenega izhaja, da mora ponudnik ponuditi takšno brezkontaktno pametno kartico in infrastrukturo, ki vključuje vse priznane standarde in priporočila za interoperabilnost z drugimi podobnimi sistemi. Brezkontaktne kartice, ki se v Sloveniji uporabljajo pri avtobusnih prevoznikih in SŽ pa temeljijo na ISO-14443. VPRAŠANJE: Razpisna dokumentacija v točki 3.3., 3.10. in 4.1.2. zahteva prenos podatkov iz sistema EMK preko obstoječega AVL sistema GPRS, ta prenos je sporen tako v smislu tehničnih možnosti kot v smislu enakopravnosti ostalih ponudnikov v primerjavi s potencialnim ponudnikom-najemodajalcem „AVL“. Naročniku smo že dvakrat postavili vprašanja, na katera pa smo vedno dobili nejasne in izmikajoče odgovore. Naročnika prosimo, da odgovori konkretno na zastavljeno vprašanje: S kom naj bi izbrani ponudnik podpisal pogodbo o GPRS prenosu podatkov preko naročnikovega sistema „AVL“ in mu mesečno plačeval prenos podatkov: a) z Mestno občina Ljubljana/Javni Holding Ljubljana (naročnik) b) z Javnim podjetjem Ljubljanski potniški promet (najemnik opreme „AVL“) c) s konkurenčnim podjetjem Telargo (lastnik opreme „AVL“, lastnik SIM kartice, pogodbenik mobilnega operaterja) d) z mobilnim operaterjem Mobitel (NI MOGOČE) ODGOVOR: Naročnik zagotavlja prenos podatkov preko sistema AVL pri čemer prenos podatkov plača najemnik AVL sistema (Ljubljanski potniški promet). VPRAŠANJE: V povezavi s prejšnjim vprašanjem: Glede na to, da na isto SIM kartico ni mogoče podpisati dve pogodbi za GPRS prenos podatkov in torej ponudnik NE MORE skleniti direktne pogodbe z mobilnim operaterjem, ne moremo pa pripraviti ponudbe brez poznavanja vhodnih cen, ki so povsem v rokah naročnika, hkrati pa vemo, da so že cene pri mobilnih operaterjih glede na pakete v zelo velikem razponu od npr. od 0,02€ do 1,67€ za 1MB prenešenih podatkov (vir http://www.mobitel.si/slo/Ponudba/GSMnarocniki/Ponudbainceniki/Storitve/Prenospodatkov/PaketniprenospodatkovGPRSinUMTS/Poslovniporabniki/default.asp) Zato zastavljamo vprašanje in prosimo za konkreten odgovor: Kakšna bo za ponudnika EMK tarifa GPRS prenosa podatkov preko sistema AVL in kakšne so komercialne možnosti (paketi, popusti, itd.)? ODGOVOR: Naročnik zagotavlja prenos podatkov preko sistema AVL pri čemer prenos podatkov plača najemnik AVL sistema (Ljubljanski potniški promet). VPRAŠANJE: V povezavi s prejšnjim vprašanjem, prosimo za jasen odgovor DA ali NE: Ali se naročnik javno zaveže, da bo pri prenosu podatkov preko GPRS sistema AVL zagotovil tehnično izvedljivost varnega prenosa podatkov od teminala EMK na avtobusu do ponudnikovega centra za upravljanje (APN ipd.) in to brez dodatnih stroškov za ponudnika? ODGOVOR: Naročnik zagotavlja prenos podatkov preko sistema AVL pri čemer uporablja najsodobnejše varnostne standarde in ne more prevzemati odgovornosti za varnost prenosa podatkov. Za takšno varnost je odgovoren tudi ponudnik EMK, ki mora storiti vse potrebno, da bodo podatki dovolj zaščiteni. Ponudnik mora zagotoviti »end to end enkripcijo«. VPRAŠANJE: V odgovoru naročnika glede točke 3.3-Terminal pri vozniku - zahtevana ločljivost zaslona min. 640x400 pik, smo od naročnika dobili odgovor na prošnjo za utemeljitev zahtevane ločljivosti ekrana, ki pa je zelo splošne narave in brez strokovnih utemeljitev. Naročnik zahteva v praksi min. 132 DPI (pik na palec), pri čemer večina sedanjih računalniških ekranov, ki so narejeni tudi za prikaz videa in fotografij prikazuje velikost 85-96 DPI. Trdimo, da za blagajniško (!) aplikacijo na avtobusu že standardna ločljivost 72 DPI (pike velikosti 0,36mm) močno presega realne potrebe in to utemeljujemo tudi z ekrani, ki so že vgrajeni v primestni promet LPP in v praksi naročniku povsem zadostujejo, pri čemer je znano tudi, da je plačilna aplikacija za primestni promet precej kompleksnejša od enostavnega conskega mestnega prometa. Vozniki potrebujejo primerno ločljivost ekrana za prikaz grafičnega uporabniškega vmesnika (GUI) sestavljenega iz teksta, gumbov in menijev, jasno pa je da na povprečni razdalji med voznikom in ekranom 0,5m ni mogoče prikazovati teksta z majhnimi znaki, ekran mora biti enostaven in pregleden in primeren za uporabo končnih uporabnikov-voznikov, poleg tega pa je velikost „gumbov“ na ekranu na dotik pogojena tudi z velikostjo prstnih blazinic voznikov. Ali lahko naročnik strokovno (!) utemelji, zakaj je zahtevana minimalna ločljivost 640x400 oz. prikaže nezadostnost ločljivosti 320x240 na primeru obstoječega plačilnega sistema v avtobusih primestnega prometa LPP? ODGOVOR: Naročnik je tehnično zahtevo po minimalni ločljivosti zaslona pojasnil v odgovoru objavljenem na portalu javnih naročil dne 10. 06. 2008, pri katerem vztraja ter ponovno poudarja, da ločljivost QVGA 320X240 pomeni 4x slabšo kvaliteto slike. VPRAŠANJE: V točki 3.6.-Plačilni terminal na parkomatih na strani 23 spodaj, je navedeno, da se prenos podatkov med plačilnimi terminali in centrom za upravljanje odvija po enem od naštetih načinov: javna infrastruktura, fiksno omrežje npr. ADSL, WiFi. Še enkrat prosimo za jasen odgovor z DA ali NE: Ali se obstoječi „klicno-podatkovni prenos podatkov preko GSM mreže“ smatra kot „javna infrastruktura“ in če ne kaj je v tem primeru potem konkretno mišljeno pod terminom „javna infrastruktura“? ODGOVOR: Obstoječi klicno podatkovni prenos podatkov preko GSM mreže se šteje kot »javna infrastruktura«. VPRAŠANJE: V točki 3.6.-Plačilni terminal na parkomatih na strani 23 spodaj, je navedeno, da se prenos podatkov med plačilnimi terminali in centrom za upravljanje odvija po enem od naštetih načinov: javna infrastruktura, fiksno omrežje npr. ADSL, WiFi. V odgovoru na vprašanje z dne 9.6.2008, naročnik ugotavlja, da vgrajeni GSM modem po naročnikovem mnenju ni zadosten za prenos podatkov plačilnega terminala, dopušča pa možnost, da ponudnik vgradi sodobnejši modem (GPRS, UMTS), preko katerega se bodo prenašali tudi obstoječi podatki parkomata. Sprašujemo: Kdo bo v takšnem primeru potem plačnik prenosa obstoječih podatkov iz parkomata (obrnjena situacija kot pri prenosu preko sistema „AVL“ v avtobusu)? ODGOVOR: Plačnik prenosa podatkov, ki se nanašajo na prenos podatkov EMK bo naročnik. VPRAŠANJE: Za mehansko, elektronsko in programsko integracijo plačilnega terminala v parkomate in avtomatske blagajne parkirišč, bo nedvomno potreben določen razvoj tako na strani ponudnika kot tudi na strani dobaviteljev obstoječih naprav: Zanima nas kdo nosi stroške razvoja na strani dobaviteljev obstoječih naprav: a) naročnik oz. dobavitelj obstoječih naprav b) ponudnik sistema EMK ODGOVOR: Strošek implementacije so vse storitve ponudnika za implementacijo sistema EMK in integracijo z obstoječimi rešitvami pri upravljavcih EMK, ki se ga predvidi v ponudbenem predračunu pod postavko »implementacija sistema EMK«. V ta strošek morajo biti zajete tudi pričakovane nadgraditve pri dobaviteljih obstoječih naprav in naročniku, ki bodo omogočile delovanje EMK. ODGOVORI NA VPRAŠANJA PREDSTAVLJAJO SESTAVNI DEL RAZPISNE DOKUMENTACIJE IN JIH MORAJO PONUDNIKI UPOŠTEVATI PRI PRIPRAVI PONUDBE! Odgovori na vprašanja z dne 16. 06. 2008, Datum objave: 17.6.2008, 09:24 VPRAŠANJE: Zamislimo si situacjo, da ponudnik preda ponudbo na javni natečaj za EMK, vendar se z določenimi členi v predloženi pogodbi ne strinja. Če prav razumemo razpisno dokumentacijo, so zahteve naslednje : 1. Bančna garancija za resnost ponudbe 250 000 EUR 2. Bančna garancija za dobro izvedbo posla 10 % od vrednosti pogodbe z vključenim DDV 3. Bančna garancija za servisiranje 10 % od vrednosti pogodbe z vključenim DDV 4. Brezplačna dobava in montaža opreme v šestih mesecih po podpisu pogodbe . 5. Plačilo prvih 30 % od pogodbene vrednosti po uspešno zaključeni dobavi in instalaciji opreme 5. Tri mesečno poiskusno obratovanje sistema 7. Plačilo 70 % od pogodbene vrednosti po uspešno zaključenem poiskusnem obratovanju 8. Dve leti zahtevanega brezplačnega garancijskega vzdrževanja po zahtevanih pogojih ( odzivni čas, čas odprave napake,.. ) 9. Dodatno maksimalno tri letno brezplačno po garancijsko vzdrževanje 6. Ostale zahteve ( ponudnik nosi stroške prenosa podatkov, stroške izpada dohodka, do katerega bi prišlo zaradi ne delovanja opreme , ostale možne stroške...) Iz zgoraj navedenih točk izhaja, da ima škarje in platno v rokah naročnik, ponudnik pa mora na svoje stroške izvesti celoten projekt, plačati vse bančne garancije, pri tem pa nima niakršne garancije, da bo za to tudi plačan ! Kakša bo reakcija naročnika : V slučaju, če se ponudnik ne strinja z vsemi določili predložene pogodbe. Ali je naročnik pripravljen začeti pogajanja o posameznih členih pogodbe ? ODGOVOR: Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, točka 4.1.2. Izjava ponudnika (Pogoji za ugotavljanje sposobnosti z navedbo dokazil), je naročnik kot enega izmed pogojev za ugotavljanje sposobnosti določil tudi »strinjanje z vzorcem pogodb v celoti«, kar ponudnik dokazuje z izjavo, dano pod materialno in kazensko odgovornostjo. Iz razpisne dokumentacije, točka 3.1. Priprava ponudbene dokumentacije (Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe) izhaja, da sta sestavni del ponudbene dokumentacije parafirani pogodbi. Kot navedeno v razpisni dokumentaciji, točka 3.11. Odločitev o oddaji naročila in sklenitev pogodbe (Navodila ponudnikom za pripravo ponudbe), bo izbrani ponudnik dolžan v osmih (8) dneh po prejemu poziva naročnika, skleniti pogodbi, ki sta po vsebini in besedilu enaki kot pogodbi priloženi v razpisni dokumentaciji. VPRAŠANJE (v povezavi z zgornjim): V slučaju, da ponudnik preda ponudbo vendar ni pripravljen predčasno podpisati pogodbo. Ali bo vnovčena bančna garancija za resnost ponudbe? ODGOVOR: Kot navedeno v razpisni dokumentaciji, točka 4.5.1. Bančna garancija za resnost ponudbe (Pogoji za ugotavljanje sposobnosti z navedbo dokazil), bo naročnik unovčil bančno garancijo za resnost ponudbe v primeru, da izbrani ponudnik v roku iz točke 3.11. razpisne dokumentacije (Odločitev o oddaji naročila in sklenitev pogodb) ne sklene pogodbe z naročnikom, ali ne izroči garancije za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti, ali ne izpolni drugih dodatnih pogojev, ne glede na razlog, razen če je razlog na naročnikovi strani. VPRAŠANJE (v povezavi z zgornjima): V slučaju, da bo izbran eden od ponudnikov. Ali bo ostalim potencialnim ponudnikom omogočen vpogled v podpisano pogodbo? ODGOVOR: Pogodbi, ki sta sestavni del razpisne dokumentacije, bosta kot informacija javnega značaja dostopni pravnim in fizičnim osebam skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Odgovori na vprašanja z dne 17. 06. 2008 in 18. 06. 2008, Datum objave: 18.6.2008, 14:37 VPRAŠANJE S PODVPRAŠANJI: Razpisna dokumentacija v točki 3.9. definira zahtevanih 100 kosov „plačilnih terminalov na drugih mestih“ za polnjenje EMK kot „zelene barve, v zaprtem ohišju, ki mora omogočati integracijo z različnimi blagajniškimi sistemi“, naročnik pa v odgovoru z dne 11.6. to dopolnjuje še s terminom „samopostrežni polnilni terminal v nadzorovanem okolju“ Ker te informacije nikakor niso zadostne za pripravo ponudbe, prosimo za podrobnejše specifikacije teh terminalov: PODVPRAŠANJE: Ali so ti plačilni terminali predvideni kot samostoječi (=“kartomati“) ali kot nameščeni na nek pult (="POS terminal") ali kot pritrjeni na neko steno/steklo ? ODGOVOR: Naročnik spreminja definicijo "plačilni terminal na drugih mestih" v razpisni dokumentaciji na naslednji način: »40 samopostrežnih in samostoječih polnilnih terminalov in 60 plačilnih terminalov na drugih mestih, ki so predvideni kot nameščeni na pult – POS terminal v skladu z navedbami razpisne dokumentacije.« PODVPRAŠANJE: Ali in kakšna je zahtevana zaščita proti vremenskim vplivom (temperatura, vlaga) in vandalizmu? ODGOVOR: Plačilni terminal na drugih mestih (samopostrežni in samopolnilni) mora biti odporen na prah, dež, sneg, led in sonce. Na prostem mora normalno delovati pri temperaturah od -20°C do +60°C. Plačilne terminale na drugih mestih (samopostrežne in samopolnilne) bo naročnik ustrezno zavaroval zoper pojav vandalizma. PODVPRAŠANJE: Ali lahko naročnik opiše primere mest, kjer naj bi se takšne plačilne terminale namestilo ? ODGOVOR: Plačilni terminali na drugih mestih (samopostrežni in samopolnilni) bodo nameščeni ob novih kioskih Dela (v ločenem, pokritem delu), na frekventnejših postajališčih LPP (pod nadstrešnico) in v zaprtih poslovnih prostorih, ki jih bo naročnik določil naknadno. PODVPRAŠANJE: Ali bodo ti plačillni terminali nameščeni znotraj stavb ali zunaj, če zunaj ali pod streho ? ODGOVOR: Kot pojasnjeno v odgovoru na vprašanje objavljenim dne 09. 06. 2008 in 11. 06. 2008 na portalu javnih naročil, bo naročnik v večini skušal zagotoviti lokacijo za samopostrežne in samopolnilne terminale v nadzorovanem okolju. PODVPRAŠANJE: Ali bo varovanje pred krajo zagotovil naročnik (kamere, nadzor osebja ves čas delovanja, alarmni sistem, ...) ? ODGOVOR: Fizično zaščito pred krajo je dolžan zagotoviti naročnik, tehnično zaščito pa mora zagotoviti ponudnik (kot npr. prenos podatkov v center za upravljanje v primeru sproženja alarma). PODVPRAŠANJE: Kakšna plačilna sredstva so zahtevana za polnjenje EMK: gotovina-kovanci, gotovina-bankovci, bančne kreditne kartice, bančne debetne kartice, Moneta, ... ? ODGOVOR: Obstoječa plačilna sredstva so vsa razen Monete in bančne debetne kartice. Naročnik pričakuje najmanj enak standard. PODVPRAŠANJE: Če je zahtevana gotovina, ali mora avtomat tudi vračati drobiž ? ODGOVOR: Ne. PODVPRAŠANJE: Če so zahtevane bančne kartice, ali mora imeti torej terminal EMV certificiran čitalec čip in magnetnih kartic in EMV certificirano tipkovnico PIN kode in EMV certificirano on-line povezavo z bančnim avtorizacijskim centrom ? ODGOVOR: Plačilni terminal na drugih mestih mora imeti EMV certificiran čitalec čip in magnetnih kartic in ustrezno povezavo s centrom za upravljanje. EMV certificirana on-line povezave z bančnim avtorizacijskim centrom se ne zahteva, ker poteka prenos podatkov do banke preko centra za upravljanje. PODVPRAŠANJE: Če so zahtevane bančne kartice, ali torej naročnik zahteva EMV L1 in L2 certificiran terminal ? ODGOVOR: Za delovanje EMK navedeni certifikati niso potrebni. PODVPRAŠANJE: Ali bo naročnik zagotovil povezavo za prenos podatkov in bančne avtorizacije v smislu telefonske linije, mrežnega ethernet priključka, ali mora ponudnik sam zagotoviti npr. GPRS povezavo in plačevati prenos podatkov ? ODGOVOR: Na obstoječem sistemu na plačilnem terminalu na avtomatski blagajni parkirišč je mrežni ethernet priključek. Prenos podatkov mora potekati preko najbližje obstoječe javne infrastrukture. PODVPRAŠANJE: Ali mora plačilni terminal obsegati tudi enoto za distribucijo kartic (t.i. card dispenser) ? ODGOVOR: Ne. PODVPRAŠANJE: Ali mora plačilni terminal vsebovati tudi tiskalnik za izpis potrdila o plačilu z bančno kartico (slip) in potrdila o polnjenju EMK kartice ? ODGOVOR: Da. PODVPRAŠANJE: Ali bo naročnik na mestu priklopa zagotovil napajanje 230VAC? ODGOVOR: Da. PODVPRAŠANJE: Kdo naj bi servisiral plačilne terminale, ponudnik ali naročnik (prevzem gotovine, menjava papirja, polnitev kartic) ? ODGOVOR: Naročnik. PODVPRAŠANJE: Ali bo plačilni terminal služil tudi za prikaz informacij uporabnikom (=“infomat“) in mora torej vsebovati večji ekran na dotik (npr. 10“, 15“). ODGOVOR: Prikaz informacij na samopostrežnih in samopolnilnih terminalih bo, za kar pa ni potreben večji ekran na dotik. PODVPRAŠANJE: Če naj bi bil to „samopostrežni“ terminal, s kakšnimi „različnimi blagajniškimi sistemi“ naj bi se povezoval, po našem mnenju je to namreč kontradiktorno ? ODGOVOR: Samopostrežni in samopolnilni plačilni terminal ne potrebuje integracije z različnimi blagajniškimi sistemi. PODVPRAŠANJE: Glede na to, da so v razpisni dokumentaciji predvideni terminali na avtobusih, parkomatih, avtomatskih blagajnah parkirišč in navedeni „samopostrežni polnilni terminali“, nas zanima, kje bo potekala izdaja kartic in npr. uveljavljanje reklamacij, saj v razpisni dokumentaciji razen dveh "kodirnih enot" ni predvideno nobeno klasično prodajno mesto za uporabnike s človeško posadko v konfiguraciji blagajnik-PC/POS blagajna-čitalnik ? ODGOVOR: Izdaja kartic bo potekala pri naročniku, uveljavljanje reklamacij v centru za upravljanje. Glej tudi odgovor na prvo podvprašanje. VPRAŠANJE: Prosimo za natančno specifikacijo obstoječe podatkovne infrastrukture in strukturo podatkov pri čemer se vprašanje nanaša na obe podjetji (Javno podjetje LPP in Javno podjetje LPT (Ljubljanska Parkirišča in tržnice). Ti podatki so nujno potrebni za strukturiranje ponudbene cene. Pri tem so relevantni naslednji podatki: Kakšen je podatkovni model vhodnih podatkov za prodajo vozovnic: vozni redi, tarif, popustov, delovnih nalogov, potnih nalogov, terminskih vozovnic? ODGOVOR: Ponudnik mora zagotoviti svojo lastno informacijsko podporo za plačilni promet na avtobusih, ki se bo po podpisu pogodbe integriral v opisani informacijski sistem LPP. VPRAŠANJE: Kakšna je ocena o številu tabel in povprečno število polj oz. kolon v teh tabelah, ki se nahajajo v podatkovnih bazah obeh podjetij(LPP in LPT)? ODGOVOR: Potrebni dodatni podatki za integracijo sistema bodo dostopni izbranemu ponudniku, v tem trenutku pa mora ponudnik izpolnjevati tehnične zahteve in ostale pogoje iz razpisne dokumentacije. VPRAŠANJE: Kakšen je podatkovni model blagajniških dnevnikov v obliki temeljnic za prenos v finančni sistem LPP in LPT? ODGOVOR: Vprašanje ni relevantno za pripravo ponudbe. VPRAŠANJE: Ali je informacijski center v LPT skupen tako za parkomate kot za parkirišča ali je ločen? ODGOVOR: Ponudnik mora zagotoviti prenos podatkov preko svojega že delujočega centra za upravljanje. VPRAŠANJE: Ali ima LPT več različnih ponudnikov aplikativnih rešitev ali je le-ta enoten vsem; podatkovna baza podatkov in strukture? ODGOVOR: Ponudnik ponudi svoj že delujoč center za upravljanje. VPRAŠANJE: Katero bazo podatkov se uporablja v LPT informacijskem sistemu? ODGOVOR: Ponudnik ponudi svoj že delujoč center za upravljanje. VPRAŠANJE: Prosimo za natančno specifikacijo kakšni so vmesniki in infrastruktura za povezovanje našega podatkovnega centra do informacijskih centrov v LPP in LPT, kakšni so VPN strežniki, ali so potrebne kakšne posebne komunikacijske naprave za povezovanje na vse relevantne podatkovne centre, kakšne pasovne širine lahko zagotovijo LPP in LPT do našega podatkovnega centra za namene tega sistema EMK? Ti podatki so nujno potrebni za strukturiranje ponudbene cene. ODGOVOR: Ponudnik mora sam zagotoviti potrebno infrastrukturo t.j. center za upravljanje. VPRAŠANJE: Za potrebe določitve minimalne zahtevane kapacitete prostora na brezkontaktni kartici in s tem možnosti ocene 'rezervnega' prostora za kasnejše širitve, bi kot morebiten izbran ponudnik rešitve potrebovali natančne specifikacije ali strukture podatkovnih modelov za parkirišča, parkomate, vzpenjačo in potniški promet. Podatke potrebujemo za potrebo oblikovanja ponudbene cene. ODGOVOR: Naročnik je podal min. kriterij pomnilnika na kartici 4kb. VPRAŠANJE: V kolikšnem času, v primeru, da smo izbrani kot najustreznejši ponudnik, nam je naročnik dolžan zagotoviti vso in celotno tehnično dokumentacijo od podpisa pogodbe? Ali se lahko naročnik obveže, da bo izbranemu ponudniku zagotovil vso potrebno tehnično dokumentacijo v slovenskem jeziku, ob podpisu pogodbe? ODGOVOR: Da. VPRAŠANJE: Na strani 22 razpisne dokumentacije so navedene minimalne zahtevane karakteristike navedeno, ki navajajo, da je zahtevan maksimalni čas izvedbe transakcije 0,5 sekund. Na podlagi našega poznavanja transkacijskih sistemov, potniških terminalov ter terminalov za mobilno plačevanje se nam zdi, da je 0,5 sekund podcenjen čas za uspešno izvedbo transakcij. Prosimo za natančno definicijo, kako oziroma od kdaj se šteje čas transakcije. Pa še to – čas transakcije, t.j. 0,5 s, ni sporen za kartice, je pa problematičen z vidika plačevanja z mobilnim telefonom, kjer pa je čas transakcije (od trenutka, ko položimo telefon na terminal, do zaključka transakcije) bistveno daljši. ODGOVOR: Plačevanje z mobilnim telefonom je definirano s standardom ISO-18092 in omogoča takšno hitrost. VPRAŠANJE: Prosimo za natančno tehnično specifikacijo parkomatov, v katere je potrebno skladno z razpisnimi pogoji integrirati plačilni terminal, pri čemer je potrebno zagotoviti aplikativno povezavo z obstoječim sistemom. Pri tem bi potrebovali detajlni opis, na kakšen način je predvidena integracija, kakšni so standardi in protokoli za integracijo, ali se lahko uporabi v parkomatih že nameščena komunikacijska oprema ter ali je potrebno vzpostaviti lastno komunikacijsko omrežje? Ti podatki so namreč nujni, da lahko ustrezno strukturiramo ponudbeno ceno. ODGOVOR: Ponudnik mora sam zagotoviti integracijo v parkomate, dokumentacija je ponudnikom na voljo pri naročniku (glej predhodne odgovore naročnika, objavljene dne 05. 06. 2008). VPRAŠANJE: Kakšna je specifikacija aplikacijskega vmesnika (prenos aplikacijskih podatkov) in sistemskega vmesnika (prenos alarmov in sistemskih statusov, itd…) na parkomatih in avtomatskih blagajnah parkirišč? ODGOVOR: Odgovor izhaja iz razpisne dokumentacije. VPRAŠANJE: Kakšno je število upravljavcev sistema EMK za ocenjevanje obsega izobraževanja? ODGOVOR: Naročnik predvideva izobraževanje med 10 in 20 oseb. VPRAŠANJE: Kakšne so natančnejše zahteve glede odzivnih časov in časov odprave napake v nočnih urah, ko je gostota LPP prometa in gostota parkiranja manjša? ODGOVOR: V nočnih urah so odzivni časi in časi odprave napak enaki. VPRAŠANJE: Ali je ponudniku dovoljena možnost oddajanja uporabniške in tehnične podpore na prvem (1.) nivoju zunanjemu podizvajalcu? ODGOVOR: Naročnik pogodbi sklene z izbranim ponudnikom kot izvajalcem. VPRAŠANJE: Pri merilih (vrednotenju) ponudb je kar 900 od 1000 točk namenjeno ponudbeni ceni. Ali bo naročnik ocenjeval ponudbeno ceno izključno na osnovi nominalne vrednosti ali bo pri ocenjevanju upošteval tudi tehnične karakteristike ponujene rešitve in s tem morebitno potrebna dodatna investicijska sredstva gledano na daljši rok. Predvsem gre tu za dokaj nejasno definirane zahtevo o nadgradnji sistema v sistem plačilne kartice in za nedefinirane pogoje vključevanja zahtevanih plačilnih terminalov v bančno okolje, saj naročnik za to še nima sklenjenih ustreznih pogodb in s tem vezane zahteve tako še niso znane. Primeri se lahko, da bodo investicije potrebne, v primeru izbora nominalno najugodnejše ponudbe, v nadgradnjo sistema v sistem plačilne kartice ali pri povezovanju plačilnih terminalov v bančno okolje neprimerno višje, kot bi bile potrebne, če naročnik izbere tehnično bolj dovršeno rešitev, ki pa je nominalno višja od drugih. ODGOVOR: Merila za izbiro ponudbe so jasno zapisana v razpisni dokumentaciji. Naročnik bo upošteval zgolj nominalno vrednost v skladu z merili. VPRAŠANJE: Ali je možno zkrajšati odzivne čase (takih zahtev nimajo niti banke, max 4 ure, običajno pa 6 ali 24 ur call2repair ), ker taki kratki odzivni časi močno dvigneo ceno storitve, kdor jo bo nudil zelo poceni se pa že vnaprej ve , da teh rokov ne bo zmogel dosegati? Kako se ocenjuje nastala škoda v takem primeru? 15 minut za fizičen dostop do npr. avtobusa v času zgoščenega prometa je nemogoče doseči. Ali se lahko odziv v nočnem času tudi podaljša? ODGOVOR: Odzivni čas pomeni čas v katerem bo moral izbrani ponudnik pristopiti k reševanju napake. Čas za odpravo napake vključuje morebitno pot do mesta okvare. VPRAŠANJE: Neomejena odškodninska odgovornost spravlja ponudnike v neenakovreden položaj, eden manjši ima ustavnega kapitala 10.000 EUR drugi večji pa 10.000.000 in s tem posledično tudi večjo potencialo iztožljivo odškodnino. Ali bi bilo lahko znesek omejiti na neko maksimalno vrednost ali pa zahtevati bančno garancijo v tem znesku ? ODGOVOR: Naročnik vztraja pri pogojih iz razpisne dokumentacije. ODGOVORI NA VPRAŠANJA PREDSTAVLJAJO SESTAVNI DEL RAZPISNE DOKUMENTACIJE IN JIH MORAJO PONUDNIKI UPOŠTEVATI PRI PRIPRAVI PONUDBE! Odgovori na vprašanja z dne 18. 06. 2008, Datum objave: 20.6.2008, 11:05 VPRAŠANJE: Naročnik v odgovorih 18.6.2008 glede "plačilnih terminalov na drugih mestih" spreminja zahtevo v »40 samopostrežnih in samostoječih polnilnih terminalov in 60 plačilnih terminalov na drugih mestih, ki so predvideni kot nameščeni na pult – POS terminal v skladu z navedbami razpisne dokumentacije.« Razumemo, da je za 40 "samopostrežnih in samostoječih polnilnih terminalov" zahtevano plačilo z gotovino-kovanci in bankovci, vendar pa je to nerealno za 60 "plačilnih terminalov na drugih mestih, ki so predvideni kot nameščeni na pult". Ali naročnik torej zahteva za plačilno sredstvo gotovino tudi na teh 60 plačilnih terminalih ali zadostuje samo sprejem bančnih kreditnih kartic? ODGOVOR: Ker bo 60 plačilnih terminalov nameščenih poleg blagajnika - človeški vir, za terminal zadostuje sprejem bančnih kartic. VPRAŠANJE: V razpisni dokumentaciji je naveden 15 min odzivni čas, ki je praktično neizvedljiv. Potrebno je namreč upoštevati dejstvo, da je v prometnih konicah v 15 min (kot je zahtevano) praktično nemogoče fizično priti do avtobusa na oddaljeni lokaciji kjer koli v širši okolici Ljubljane, ki ga pokriva LPP z mestnim in tudi primestnim prometom. Poleg tega je potrebno upoštevati, da banke za svoje kritične aplikacije zahtevajo 1 – 4 urni odzivni čas, zato predlagamo, da se zahtevani odzivni čas (15 min) ustrezno podaljša ob upoštevanju vseh predpostavk in dejavnikov o fizični dosegljivosti, zasedenosti in frenkventnosti posameznih avtobusnih prog oz. avtobusov ter obsega siceršnjega prometa na javnih cestah, ki jih uporabljajo tudi avtobusi, ki bodo vključeni v EMK. V primeru zagotavljanja zahtevanega odzivnega časa, pa bi se cena izvajanja storitev drastično povečala (cca za faktor 10). ODGOVOR: Naročnik vztraja na določenih odzivnih časih. Naročnik zahteva, da mora biti odzivni čas 15 minut, kar pomeni, da se mora ponudnik v tem času odzvati in pričeti z odpravo napake. Prav tako naročnik zahteva, da sta potniški terminal in terminal za voznika lahko zamenljiva. To pomeni, da bo moral ponudnik predati nekaj kosov opreme naročniku, ki bo lahko v primeru okvare potniški terminal ali terminal za voznika zamenjal sam preko dežurnega serviserja, ki je 24 ur/dan prisoten na terenu. Ob upoštevanju, da se preko sistema EMK vrši plačevanje storitev, naročnik ne more pristajati na daljše odzivne čase, ker v času okvare sistema avtobus ni operativen in je praktično izločen iz prometa. VPRAŠANJE: V razpisni dokumentaciji je tudi naveden čas za popravilo napake, ki je tudi izredno kratek in precej nerealno zastavljen saj banke za svoje kritične aplikacije zahtevajo 6 do 24 ur za popravilo napak. Dejstvo je, da tako kratki odzivni časi močno dvignejo ceno storitve (cca za faktor 10), pri čemer pa je potrebno upoštevati veliko verjetnost, da tako kratkih rokov praktično ni mogoče doseči. Prav zato naročniku predlagamo ponovni premislek o »času odprave napake« in njegovo podaljšanje ter premislek naročnika o ločevanju na »čas odprave napak« v dnevnem in nočnem času, upoštevajoč tudi dejstvo o fizični dosegljivosti, zasedenosti in frekventnosti posameznih avtobusnih prog oz. avtobusov ter obsega siceršnjega prometa na javnih cestah, ki jih uporabljajo tudi avtobusi, ki bodo vključeni v EMK. V povezavi s tem vprašanjem so namreč tudi povezani členi 17/3, 18 in 21 »Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«, ki pravijo: »Odzivni čas 15 minut, ki teče od poslanega obvestila naročnika o napaki pa do začetka odpravljanja napake.«, »Čas odprave napake na programski in strojni opremi, in sicer na avtobusih v roku 1 ure, v ostalih primerih pa v roku 3 ur.«, »Dobavitelj odgovarja naročniku za vso škodo, ki bi nastala, če bi dobavitelj kršil 17. in 18. člen.«. Prosimo da naročnik pri odgovorih in pojasnilih upošteva tudi navedene člene v pogodbi. ODGOVOR: Naročnik vztraja na določenih pogojih iz razpisne dokumentacije. Naročnik v prejšnjem odgovoru navaja, da se preko sistema EMK vrši plačevanje storitev in naročnik ne more pristajati na daljše odzivne čase, ker v času okvare sistema avtobus ni operativen in je praktično izločen iz prometa. Zato lahko ponudnik izpolni zahtevani pogoj le tako, da v primeru okvare katerega koli kosa strojne opreme zagotovi zamenjavo strojne opreme z nadomestno in nato odpravi okvaro. Teoretično to pomeni, da se bodo lahko potniki v času odprave okvare vozili zastonj oziroma neveljavnimi prevoznimi izkazi. Zaradi tega mora biti čas za odpravo okvare čim krajši in v primeru podaljševanja tega časa bo naročnik odgovarjal za vso nastalo škodo. Zaradi tega mora ponudnik zagotoviti center za upravljanje, ki bo imel rezervne serverje v primeru okvar, zaščito pred izpadom električne energije itd. Sistema EMK in bančni sistem nista neposredno primerljiva, saj v primeru okvare na bančnih avtomatih ali POS terminalih ne moreš opraviti dviga denarja ali plačila s kartico. V primeru okvare sistema EMK pa naročnik ne more prenehati z opravljanjem storitve, kot je javni prevoznik potnikov. VPRAŠANJE: Zaradi nedvomne interpretacije pogodbenih določil predlagamo, da naročnik v obrazcu »Pogodba o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«: - v poglavju »Definicije« definira tudi pojem »uporabnik« in »center za upravljanje«, saj se ta pojma pojavljata skozi pogodbo, čeprav nista nikjer opredeljena; - poenoti uporabo pojmov »infrastruktura« in »sistem EMK« (glej v zvezi s tem člen 3/1 in 3/2, člen 6/2, člen 10/1, člen 13, člen 14, člen 20) ter »garancijsko vzdrževanje«, »pogarancijsko vzdrževanje«, »brezplačno vzdrževanje«, »ponujeno pogarancijsko obdobje« tako, da bo jasno, da pomeni pogarancijsko vzdrževanje brezplačno vzdrževanje (glej v zvezi s tem člen 3/1, člen 10, člen 14, predsvem pa člen 17/2, člen 32/2); ODGOVOR: Naročnik meni, da so pojmi, uporabljeni v razpisni dokumentaciji, jasni. VPRAŠANJE: Vprašanje se nanaša na člen 3/1 »Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«, ki pravi: »EMK je predplačniško plačilno sredstvo«. Pri tem nas zanima ali res gre za plačilno sredstvo, kot je to opredeljeno v veljavnih predpisih Republike Slovenije, ali pa zgolj za elektronski medij za plačevanje storitev v okviru sistema EMK? ODGOVOR: EMK se bo v fazi uvedbe uporabljala zgolj za plačilo javnih storitev v MOL. VPRAŠANJE: Vprašanje se nanaša na člen 4/2 »Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«, ki pravi: »Stranki se strinjata, da se lahko obseg dobav spremeni v skladu s poslovno politiko in potrebami naročnika ali zunanjih dejavnikov, ki naročnika ovirajo ali mu onemogočajo realizacijo načrtov«. Ker je breme dobave in implementacije infrastrukutre za delovanje EMK vse do primopredajnega zapisnika na strani izbranega ponudnika, prosimo za limitiranje največjega možnega odstopanja obsega spremembe dobav, saj lahko potencialni ponudniki samo na tej podlagi korektno oblikujejo ponudbo. ODGOVOR: Naročnik spremembe obsega dobav v tem trenutku ne načrtuje. V Pogodbi o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana pa je potrebno predvideti možnost spremembe obsega dobav zaradi dejavnikov, navedenih v 4. členu predmetne pogodbe, le-teh pa naročnik ne more predvideti vnaprej. VPRAŠANJE: Vprašanje se nanaša na člen 5/3 »Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«. Kakšen je vrstni red tolmačenja dokumentov, katerih določila prevladajo v primeru, da se tekom realizacije pogodbe pojavijo nasprotja oz. neskladja med pogodbo, ponudbo dobavitelja in razpisno dokumentacijo? ODGOVOR: Kot navedeno v 33. členu Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana, so sestavni deli predmetne pogodbe razpisna dokumentacija, ponudba izbranega dobavitelja in finančna zavarovanja. VPRAŠANJE: Vprašanje se nanaša na člen 6/1 »Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«. V kakšnem roku bo naročnik potrdil časovni plan implementacije sistema EMK, katerega mu mora izbrani ponudnik dostaviti v potrditev, glede na to, da je rok za implementacijo sistema EMK samo 6 mesecev? ODGOVOR: Naročnik pričakuje, da bo ponudnik časovni plan implementacije sistema EMK naročniku predal ob podpisu pogodbe. VPRAŠANJE: Vprašanje se nanaša na člena 6/2 in 6/6 »Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«. Naročnik bo opravil dva prevzema, in sicer prvega po implementaciji sistema EMK (prevzemni zapisnik) in drugega po poteku uspešnega trimesečnega poskusnega obdobja (dokončni prevzemni zapisnik). Glede na izredno kratke roke za realizacijo pogodbe in glede na dejstvo, da v pogodbi ni določeno, kako ravnati, če naročnik prevzema ne opravi oz. ga utemeljeno ne zavrne, predlagamo, da naročnik dopolni razpisno dokumentacijo z naslednjim določilom: »Naročnik je dolžan posamezen primopredajni zapisnik potrditi ali utemeljeno zavrniti v roku 5 (pet) dni od dneva, ko ga dobavitelj pozove, da je sistem EMK oz. poskusno obdobje sistema EMK pripravljeno za prevzem. V kolikor naročnik v tem roku prevzemnega zapisnika oz. dokončnega prevzemnega zapisnika ne podpiše ali ga utemeljeno ne zavrne, mu dobavitelj postavi dodatni rok, ki ne sme biti daljši od prvotnega roka. V kolikor naročnik tudi v dodatnem roku prevzemnega zapisnika oz. dokončnega prevzemnega zapisnika ne podpiše oz. ga utemeljeno ne zavrne, se šteje, da je prevzem opravljen in tečejo vse posledice, ki jih določila te pogodbe vežejo na podpis prevzemnega zapisnika (na primer: izstavitev računa).« ODGOVOR: Naročnik zagotavlja, da mu je v interesu prevzeti implementirano infrastrukturo neposredno po implementaciji sistema EMK in neposredno ob koncu uspešnega trimesečnega poskusnega delovanja sistema EMK. Potrebe po spremembi razpisne dokumentacije ni. VPRAŠANJE: Vprašanje se nanaša na člen 6/4 »Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«, ki pravi: »Poskusno obdobje delovanja sistema EMK šteje za uspešno, če delovanje sistema v zadnjem mesecu poskusnega obdobja dosega 100 % (sto odstotno) delovanje sistema EMK«. Prosimo za specificiranje in opredelitev kriterijev za 100 % delovanje sistema EMK (npr. v skladu s funkcionalnostjo ipd.). ODGOVOR: 100 % delovanje sistema EMK pomeni 100 % delovanje infrastrukture in centra za upravljanje. Kot nedelovanje sistema EMK se ne štejejo napake, ki so posledice vandalizma, napake pri prenosu podatkov s strani zunanjih partnerjev, nepravilna uporaba pri uporabniku, napake odpravljene v času definiranem v tej pogodbi, kot to izhaja iz 4. odstavka 6. člena Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana. VPRAŠANJE: Vprašanje se nanaša na člen 6/5 »Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«. Ker nepredvidljive okoliščine enako kot pri naročniku lahko nastanejo tudi na strani izbranega ponudnika (dobavitelja), na katere ta nima vpliva, naročniku predlagamo, da navedeni člen navedene pogodbe dopolni z besedami »in dobavitelja«. ODGOVOR: Naročnik vztraja pri pogodbenem določilu. VPRAŠANJE: Vprašanje se nanaša na člen 7/3 »Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«, ki pravi: »Dobavitelj bo tehnične podatke v zvezi s predmetom pogodbe obdeloval in uporabljal v skladu s predpisi o varovanju osebnih podatkov tudi po prenehanju pogodbenega razmerja. Glede na to, da tehnični podatki (o sistemu EMK) niso predmet zakona o varovanju osebnih podatkov, saj ne gre za osebne podatke, zato naročniku predlagamo, da navedeno črta. ODGOVOR: Naročnik vztraja pri pogodbenem določilu. VPRAŠANJE: Vprašanje se nanaša na člen 12/1 »Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«, ki pravi »Naročnik ima pravico nadzora…« ter »Naročnik bo dobavitelja pismeno obvestil«. Prosimo za definiranje postopka izvedbe nadzora ter za definiranje roka, v katerem bo naročnik pisno obvestil izbranega ponudnika (dobavitelja). ODGOVOR: Postopek nadzora izhaja iz 12. člena Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana. Nadzor ne bo nenapovedan, naročnik bo počakal na izkazan prejem pisnega obvestila. Naročnik meni, da je s tem utemeljen razumen rok. VPRAŠANJE: Vprašanje se nanaša na člen 14 »Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«. Zaradi nedvomne razlage pogodbenih obveznosti predlagamo naročniku, da nedvomno definira, da bo dobavitelj v času garancije odpravljal napake, ki pomenijo odstopanja od dogovorjenih funkcionalnosti ter da naročnik jasno definira in specificira, kaj sodi v napake v času garancije in kaj sodi v pogarancijsko vzdrževanje. ODGOVOR: Navedeno izhaja iz razpisne dokumentacije. Ponudnik mora v skladu z zakonodajo za dobavljeno infrastrukturo za delovanje sistema EMK zagotavljati odpravo napak v garancijskem roku. Obdobje pogarancijskega vzdrževanja pomeni podaljšanje garancijskega roka na stroške ponudnika za čas, ki ga ponudnik ponudi v ponudbenem predračunu. VPRAŠANJE: Vprašanje se nanaša na člen 25 »Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«. Ker je za uspešno in gospodarno realizacijo pogodbe nujno sodelovanje med naročnikom in dobaviteljem, predlagamo, da naročnik dopolni navedeni člen navedene pogodbe z naslednjo obveznostjo naročnika: »sodeloval z dobaviteljem in tekoče obveščal njegove pooblaščene predstavnike o vseh dejstvih in okoliščinah, ki utegnejo vplivati na izvedbo pogodbenih obveznosti«. ODGOVOR: Naročnik sprejema dopolnitev 25. člena Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana in razširja pogodbeno določilo s tretjo alineo, ki se glasi: »- sodeloval z dobaviteljem in ga tekoče obveščal o vseh dejstvih in okoliščinah, ki utegnejo vplivati na izvedbo pogodbenih obveznosti«. VPRAŠANJE: Vprašanje se nanaša na člen 26/1 »Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«. Prosimo za dopolnitev: »Če dobavitelj po lastni krivdi ne uspe implementirati«, saj trenutna dikcija navedenega člena navedene pogodbe pomeni, da mora dobavitelj plačati pogodbeno kazen naročniku tudi iz razlogov, ki bi bili na strani naročnika, na kar dobavitelj nima vpliva. ODGOVOR: Pogodbena kazen služi zagotovitvi izpolnitve pogodbeno dogovorjenih obveznosti, pri čemer je jasno, da se nanaša na neuspeh, ki izvira s strani dobavitelja. VPRAŠANJE: Vprašanje se nanaša na člen 28 »Pogodbe o dobavi infrastrukture za delovanje sistema enotne mestne kartice (EMK) Mestne občine Ljubljana«. Predlagamo črtanje celotnega člena te pogodbe, saj so spremenjene okoliščine in sklicevanje na njih jasno definirane z Obligacijskim zakonikom, spremenjene okoliščine pa so lahko tudi rezultat dogodka na strani naročnika. Podredno predlagamo, da se na koncu prvega odstavka doda »oziroma ravnanj naročnika«, na koncu drugega odstavka pa »oziroma je le-to vezano na ravnanje naročnika v nasprotju s to pogodbo«. ODGOVOR: Naročnik vztraja pri pogodbenem določilu. VPRAŠANJE: V pogodbi ni določil o omejitvi odškodninske odgovornosti, kar pomeni, da odgovarjamo za vso škodo, ki jo povzročimo. V kolikor se dogovorite za omejitev odškodninske odgovornosti po višini in vrsti škode, vnesite naslednjo klavzulo: »Dobavitelj se obvezuje, da bo naročniku poravnal vso neposredno navadno škodo, ki bi naročniku nastala kot posledica izvajanja dogovorjenih storitev po tej pogodbi. Dobavitelj naročniku v nobenem primeru ne odgovarja za škodo, ki bi nastala zaradi izgube podatkov in/ali izgubljenega dobička. Odškodninska odgovornost dobavitelja po tej pogodbi je v vsakem primeru, ne glede na pravni temelj odškodninske odgovornosti in ne glede na vrsto škode, za vse primere skupaj, omejena na vrednost 1.500,000,00 EUR. Določila tega člena o omejitvi in/ali izključitvi odškodninske odgovornosti ne veljajo v primerih, če je škoda nastala kot posledica hude malomarnosti dobavitelja ali njegovega naklepnega ravnanja«. ODGOVOR: Naročnik vztraja pri uporabi določil Obligacijskega zakonika. VPRAŠANJE: V sklopu tehničnih zahtev sistema EMK (str. 16 v razpisni dokumentaciji) je omenjena možnost nadgradnje polnjenja kartice preko interneta (elektronskega bančništva ali podobnega). Istočasno se zahteva, da se na karticah hranijo določeni podatki, ki jih je potrebno ob polnitvi osvežiti. Prosimo, če lahko bolj specificirate predvideni proces spletnega polnjenja. ODGOVOR: Gre za možnost nadgradnje, ne za odločitev, da bo naročnik le-to tudi uvedel. VPRAŠANJE: V sklopu Minimalnih tehničnih zahtev sistema EMK za terminal pri vozniku (točka 3.3) naročnik zahteva, da se omogoči prodaja listnatih vozovnic za eno vožnjo z avtomatskim izračunom cene na podlagi izbrane izstopne postaje in izbranih popustov. Glede na to, da je to terminal za plačilo brez vračila, se zdi tak način prodaje vozovnice pretirano zahteven (predvsem za gotovinska plačila) in lahko privede do daljšega procesa (časa) nakupa vozovnice. Predlagamo, da naročnik premisli o smiselnosti takšne zahteve. ODGOVOR: Zahteva naročnika je utemeljena in se nanaša na možnost v primeru več conskega plačilnega sistema. V primeru ene cone (mestni potniški promet) ni vračanja gotovine v nasprotju z medkrajevnim potniškim prometom, kjer se gotovina potnikom vrača zaradi večjega števila con. Predvideva se postopna ukinitev gotovinskega plačila. VPRAŠANJE: V sklopu Minimalnih tehničnih zahtev sistema EMK za terminal pri vozniku (točka 3.3) je zahtevana funkcionalnost prenosa plačilnega prometa na strežnik LPP v realnem času (brez latence). Ali to pomeni, da se morajo podatki o plačilih prenašati brez zamika v času opravljanja plačili? Ali je naročniku dovolj, da prejema podatke o plačilih v določenih časovnih intervalih (batch updates)? ODGOVOR: Prenosi podatkov o validacijah in plačilih na avtobusu morajo biti preneseni do naročnika v realnem času, ki pa kljub temu lahko pomeni nekaj sekundni zamik. VPRAŠANJE: V sklopu Minimalnih tehničnih zahtev sistema EMK za terminal pri vozniku (točka 3.3) je zahtevana funkcionalnost prenosa plačilnega prometa na strežnik LPP v realnem času (brez latence). Zanima nas, kakšen nivo integracije je zahtevan na strani strežnika LPP. Dodatno prosimo za obvezo naročnika, da natančno tehnično specifikacijo, potrebno za integracijo, predloži izbranemu ponudniku (dobavitelju) ob podpisu pogodbe. ODGOVOR: Prenosi podatkov o validacijah in plačilih na avtobusu morajo biti preneseni do naročnika v realnem času, ki pa kljub temu lahko pomeni nekaj sekundni zamik. Naročnik bo izbranemu ponudniku omogočil dostop do vseh podatkov, ki so potrebni za uspešno integracijo sistema EMK v obstoječi informacijski sistem naročnika ob podpisu pogodbe. VPRAŠANJE: Sklop Minimalnih tehničnih zahtev sistema, točka 3.6 - Kakšna je programska oprema parkomatov? Kdo bo delal integracijo? Potrebno je prenašanje podatkov za poročila na server-side; problem je seveda, če ni povezave. Prosimo za obvezo naročnika, da natančno tehnično specifikacijo, potrebno za integracijo, v primeru, da je predvideno, da jo izvede izbrani ponudnik – dobavitelj EMK, predloži izbranemu ponudniku (dobavitelju) ob podpisu pogodbe. ODGOVOR: Integracijo bo izvajal ponudnik skupaj z naročnikom. Že v predhodnih odgovorih smo napisali, da je sedanja povezava med posameznimi parkomati in obstoječim centrom za upravljanje upravljavca preko GSM modema. Naročnik bo izbranemu ponudniku predložil vso tehnično dokumentacijo s katero razpolaga in poskrbel za sodelovanje vseh dosedanjih dobaviteljev opreme oziroma partnerjev ob podpisu pogodbe. VPRAŠANJE: V sklopu Minimalnih tehničnih zahtev sistema EMK za plačilni terminal na avtomatski blagajni parkirišč (točka 3.7) je zahtevana tudi funkcionalnost polnjenja EMK s pomočjo plačilnih sredstev. Ali je tudi pri plačilnem terminalu na avtomatski blagajni parkirišč zahtevano posredovanje plačilnih podatkov v realnem času? ODGOVOR: Avtomatske blagajne so preko javne infrastrukture povezane v obstoječi center za upravljanje upravljavca, kar pomeni, da se podatki posredujejo v realnem času. Ponudniku je omogočena integracija v obstoječi sistem lahko pa ponudi drugega. VPRAŠANJE: Sklop Minimalnih tehničnih zahtev sistema, točka 3.10.1 - plačilni promet prevoznika. – prosimo, da naročnik bolj podrobno specificira poročila, njihove vsebine, vrste in obseg. ODGOVOR: Iz minimalnih tehničnih zahtev naročnika, ki so navedene v točki 3.10.1. in 3.10.2. razpisne dokumentacije izhaja, da morajo biti vsi podatki medsebojno povezani in enoznačno določeni. Takšni podatki pa so uporabni oziroma ustrezni za potrebe analiz. To pomeni, da mora programska oprema omogočati izdelavo naslednjih analiz: - pregled urnih, dnevnih, tedenskih, mesečnih in letnih podatkov o številu registriranih potnikov in številu vstopajočih potnikov na posamezni liniji, vozilu in postajališču, - pregled urnih, dnevnih, tedenskih, mesečnih in letnih podatkov o prodanih vozovnicah v vozilu in mestu predprodaje, Poleg tega pa mora biti omogočena statistična obdelava za posamezno enoto: voznik, vozilo, postajališče, linija, cona, trasa, ura, dan, teden, mesec, leto, vozni red, vrsta vozovnice. Izpis rezultatov mora biti omogočen v tabelarni in grafični obliki z možnostjo prenosa v drug odprt format podatkov z zagotavljanjem varovanja osebnih podatkov. Program za obdelavo podatkov mora izračunati kazalce transportnega dela po urah, dnevih in obdobju neodvisno od smeri, in sicer: - pregled vstopov za izbrane linije ali odseke linij (povprečno; maksimalno), - pregled vstopov za izbrana postajališča (povprečno; maksimalno), - karakteristično postajališče in skupno število vstopov. VPRAŠANJE: Zahtevana je integracija z obstoječimi informacijskim okoljem (sklop minimalnih tehničnih zahtev sistema, točka 4.1.1). Menimo, da mora naročnik za oceno težavnosti integracije in število potrebnih resursov podati več informacij. Prosimo za podrobnejšo specifikacijo. ODGOVOR: Naročnik meni, da je opis integracije v obstoječ strežniški sistem LPP dovolj specificiran. VPRAŠANJE: Sklop Minimalnih tehničnih zahtev sistema, točka 3.3, terminal pri vozniku, v ovkiru katerega je tudi predviden tiskalnik. Predlagamo, da naročnik premisli o smiselnosti tiskalnika, vgrajenega v potniški terminal. ODGOVOR: Zaradi možnosti plačila prevoza z gotovino, bo moral voznik v primeru gotovinskega plačila prevoza potnikom izdati potrdilo, zato je naročnikova zahteva po tiskalniku, ki mora biti v skladu s tehničnimi zahtevami iz razpisne dokumentacije nameščen pri vozniku (terminal pri vozniku), utemeljena. Odgovori na vprasanja z dne 19. 06. 2008, Datum objave: 20.6.2008, 13:29 VPRAŠANJE: Naročnik v odgovorih 18.6.2008 glede "plačilnih terminalov na drugih mestih" pritrjuje, da mora plačilni terminal imeti EMV certificiran čitalec bančnih kartic, že v naslednjem odgovoru pa nasprotno da certifikat EMV ni potreben. Ali lahko naročnik razloži, kako si predstavlja zajem podatkov bančne kartice na terminalu brez EMV certifikata, ki je minimalni pogoj za sprejem bančnih EMV čip kartic (ki so v Sloveniji ta trenutek že praktično 100% v uporabi) ? ODGOVOR: Naročnik dopolnjuje odgovor objavljen na portalu javnih naročil dne 18. 06. 2008 in istega dne posredovan v objavo na TED (Dopolnilo k Uradnemu listu EU), ki se glasi: »Za delovanje EMK navedeni certifikati niso potrebni.« in pojasnjuje, da za delovanje EMK certifikat EMV res ni potreben, plačilni terminali za katere naročnik zahteva možnost plačila z bančnimi karticami, pa morajo ustrezati vsem standardom kartičnega poslovanja bank, kamor sodi tudi certifikat EMV L1 in L2. VPRAŠANJE: Glede na zgornje vprašanje, ali torej lahko naročnik potrdi, da lahko ponudnik za plačilne terminale, ki zajemajo tudi čitalce bančnih kartic, ponudi terminale brez EMV certifikata? ODGOVOR: Glej odgovor na predhodno vprašanje. Plačilni terminali, ki zajemajo čitalce bančnih kartic morajo imeti EMV L1 in L2 certificiran terminal. VPRAŠANJE: Glede na zgornje vprašanje, v primeru, da je odgovor pozitiven, ali torej naročnik namerava od bančnih procesnih centrov priskrbeti dovoljenje za uporabo EMV necertificiranih POS terminalov? ODGOVOR: Glej odgovor na predhodni vprašanji. VPRAŠANJE: Naročnik v odgovorih 18.6.2008 glede "plačilnih terminalov na drugih mestih" pojasnjuje, da naj bi se reklamacije za EMK izvajale v centru za upravljanje. Po našem razumevanje je „center za upravljanje“ mišljen kot varovan strežniški center in kot klicni center za pomoč uporabnikom, ne pa kot pisarna dostopna uporabnikom kartice EMK. Prosimo naročnika da pojasni to novo funkcionalnost centra za upravljanje in razloži kje naj bi se fizično izvajale reklamacije uporabnikov EMK, ki potrebujejo blagajno s človeško zasedbo (npr. vloga za izdajo nove kartice, zamenjava nedelujoče kartice, prijava izgubljene kartice) in katera od kategorij terminalske opreme iz razpisne dokumentacije je v ta namen predvidena. ODGOVOR: Uporabniki EMK bodo reklamacije uveljavljali preko naročnika, naročnik pa bo upravičenost reklamacij preverjal preko centra za upravljanje, ki mora tovrstne podatke beležiti. VPRAŠANJE: Naročnik predvideva izdelavo 80.000 brezkontaktnih pametnih kartic za zamenjavo obstoječih mesečnih vozovnic opremljenih s prostorom za osebno fotografijo. Kdo bo opravljal personalizacijo teh kartic ter kdo bo nosil stroške nabave strojne opreme, potrebne za izdelavo teh kartic? ODGOVOR: Personalizacijo brezkontaktnih pametnih kartic za zamenjavo obstoječih mesečnih vozovnic opremljenih s prostorom za osebno fotografijo bo opravljal naročnik, čemur služi nabava dveh kodirnih enot skladno s predmetnim javnim naročilom ter ostala oprema, ki ni predmet tega javnega naročila. OBJAVLJENI ODGOVORI PREDSTAVLJAJO SESTAVNI DEL RAZPISNE DOKUMENTACIJE IN JIH MORAJO PONUDNIKI UPOŠTEVATI PRI PRIPRAVI PONUDBE! |
    |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||