Dosje javnega naročila 001636/2017
Naročnik: OBČINA LOGATEC, Tržaška cesta 50A, 1370 Logatec
Gradnje: Energetska sanacija in prenova 5 javnih stavb Občine Logatec
ZJN-3: Odprti postopek
Vrednost naročila (pogodbe in dodatki z DDV): 2.364.489,14 EUR

JN001636/2017-B01 - Obvestilo o naročilu (EU 2 - SL), objavljeno dne 03.03.2017
JN001636/2017-K01 - Popravek (EU 14 - SL), objavljeno dne 07.03.2017
JN001636/2017-K02 - Popravek (EU 14 - SL), objavljeno dne 10.03.2017
JN001636/2017-ODL01 - Odločitev o oddaji oz. neoddaji naročila, objavljeno dne 30.03.2017
JN001636/2017-C01 - Obvestilo o oddaji naročila (EU 3 - SL), objavljeno dne 08.06.2017
JN001636/2017-Pog01 - Pogodba, objavljeno dne 14.06.2017
JN001636/2017-Q01 - Obvestilo o spremembi (EU 20 - SL), objavljeno dne 05.09.2018
JN001636/2017-Pog02 - Pogodba, objavljeno dne 05.09.2018

    JN001636/2017-B01 Obvestilo o naročilu (EU 2 - SL)
   Dodatna pojasnila

Oddelek I: Javni naročnik

Direktiva 2014/24/EU
I.1 Ime in naslovi
OBČINA LOGATEC
Tržaška cesta 50A
1370
SI
Logatec
Slovenija
Tržaška cesta 50 a, Logatec
obcina.logatec@logatec.si
+386 17590600
+386 17590620

Internetni naslovi
http://www.logatec.si/

I.2 Skupno javno naročanje
I.3 Sporočanje
Razpisna dokumentacija je na voljo brezplačno za neomejen in celovit neposredni dostop na:
URL: http://www.logatec.si/index.php/razpisi-j-narocila/javna-naroila/5072-energetska-sanacija-in-prenova-5-javnih-stavb-obcine-logatec

Dodatne informacije lahko dobite na zgoraj navedenem naslovu.
Ponudbe ali prijave za sodelovanje je treba poslati na zgoraj navedeni naslov.
I.4 Vrsta javnega naročnika
Regionalni ali lokalni organ
I.5 Glavna področja dejavnosti
Javna uprava


Oddelek II: Predmet

II.1 Obseg naročila
II.1.1 Naslov
Naslov: Energetska sanacija in prenova 5 javnih stavb Občine Logatec
Referenčna številka dokumenta: 430-3/2017
II.1.2 Glavna koda CPV
Glavni besednjak Dopolnilni besednjak
45210000
II.1.3 Vrsta naročila
Gradnje
II.1.4 Kratek opis
Predmet javnega naročila je energetska sanacija in prenova 5 javnih stavb Občine Logatec.
II.1.6 Informacije o sklopih
Naročilo je razdeljeno na sklope: Ne
II.2 Opis
II.2.1 Naslov
II.2.2 Dodatna(-e) koda(-e) CPV
Glavni besednjak Dopolnilni besednjak
45210000
II.2.3 Kraj izvedbe
SI - SLOVENIJA
Glavna lokacija ali kraj izvedbe: Objekti se nahajajo na območju občine Logatec.
II.2.4 Opis javnega naročila
Z javnim naročilom se izbira izvajalca energetske sanacije in prenove 5 javnih stavb Občine Logatec, in sicer:
- Stavba 1: Komunala Logatec, Tržaška cesta 27, Logatec,
- Stavba 2: Kulturni dom Tabor na naslovu Tržaška cesta 152, Logatec,
- Stavba 3: Podružnična osnovna šola Hotedršica, Hotedršica 120, Hotedršica,
- Stavba 4: Podružnična osnovna šola Laze, Laze 57, Logatec,
- Stavba 5: stara šola Rovte na naslovu Rovte 100, Rovte.
II.2.5 Merila za izbiro ponudbe
Cena – Ponder:

II.2.6 Ocenjena vrednost
II.2.7 Trajanje naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema
Trajanje v mesecih: 9
To naročilo je mogoče podaljšati: Ne
II.2.9 Informacije o omejitvah števila kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju
II.2.10 Informacije o variantah
Variante so dopustne: Ne
II.2.11 Informacije o variantah
Variante: Ne
II.2.12 Informacije o elektronskih katalogih
II.2.13 Informacije o sredstvih EU
Naročilo se nanaša na projekt in/ali program, ki se financira s sredstvi EU: Da
Identifikacijska oznaka projekta:
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega kohezijskega sklada v okviru prednostne osi 4 .
II.2.14 Dodatne informacije


Oddelek III: Pravne, ekonomske, finančne in tehnične informacije

III.1 Pogoji za udeležbo
III.1.1 Ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, vključno z zahtevami v zvezi z vpisom v register poklicev ali trgovski register
Navedeno v dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom.
III.1.2 Poslovno in finančno stanje
III.1.3 Tehnična in strokovna sposobnost
Merila za izbor, kot so navedena v razpisni dokumentaciji
III.1.5 Informacije o pridržanih naročilih
III.2 Pogoji, ki se nanašajo na javno naročilo
III.2.1 Informacije o določeni stroki
III.2.2 Pogoji za izvedbo javnega naročila
Navedeno v dokumentaciji v zvezi z javnim naročilom.

III.2.3 Informacije o osebju, odgovornem za izvedbo naročila
Obveznost navedbe imen in strokovne usposobljenosti osebja, odgovornega za izvedbo naročila.


Oddelek IV: Postopek

IV.1 Opis
IV.1.1 Vrsta postopka
Odprti postopek
IV.1.3 Informacije o okvirnem sporazumu ali dinamičnem nabavnem sistemu
IV.1.4 Informacije o zmanjšanju števila rešitev ali ponudb med pogajanji ali dialogom
IV.1.5 Informacije o pogajanjih
IV.1.6 Informacije o elektronski dražbi
IV.1.8 Informacije o Sporazumu o vladnih naročilih
Naročilo ureja Sporazum o vladnih naročilih: Ne
IV.2 Upravne informacije
IV.2.1 Prejšnja objava v zvezi s tem postopkom
IV.2.2 Rok za prejem ponudb ali prijav za sodelovanje
24.03.2017   09:00
IV.2.3 Predvideni datum pošiljanja povabil k oddaji ponudbe ali sodelovanju izbranim kandidatom
IV.2.4 Jeziki, v katerih se predložijo ponudbe ali prijave za sodelovanje
Slovenščina (SL)
IV.2.6 Minimalni časovni okvir, v katerem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe
Ponudba mora biti veljavna do 30.06.2017
IV.2.7 Način odpiranja ponudb
Datum in ura: 24.03.2017   10:00


Oddelek VI: Dopolnilne informacije

VI.1 Informacije o ponovitvah naročila
Ponovitev naročila: Ne


VI.2 Informacije o elektronskem poteku dela
Sprejeto bo elektronsko izdajanje računov.
Uporabljeno bo elektronsko plačilo.
VI.3 Dodatne informacije
Rok za sprejemanje ponudnikovih vprašanj: 16.03.2017   12:00

Dodatne informacije:
»Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega kohezijskega sklada. Operacija se izvaja v okviru »Operativnega programa Evropske kohezijske politike za obdobje 2014 - 2020«, prednostne osi 4 »Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pametna omrežja«, tematskega cilja 4 »Podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo v vseh sektorjih«, prednostne naložbe 4.1 »Spodbujanje energetske učinkovitosti, pametnega ravnanja z energijo in uporabe obnovljivih virov energije v javni infrastrukturi, vključno z javnimi stavbami, in stanovanjskem sektorju«, specifičnega cilja 1 »Povečanje učinkovitosti rabe energije v javnem sektorju«.
VI.4 Postopki za revizijo
VI.4.1 Organ, pristojen za revizijo
DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA
Slovenska cesta 54
1000
Ljubljana
Slovenija

VI.4.2 Organ, pristojen za postopek mediacije
VI.4.3 Postopek revizije
VI.4.4 Služba, pri kateri lahko dobite informacije o postopku revizije
OBČINA LOGATEC
Tržaška cesta 50A
1370
Logatec
Slovenija

VI.5 Datum pošiljanja tega obvestila
03.03.2017

O odločitvi o javnem naročilu boste obveščeni, če odločitev ni bila objavljena pred vašo prijavo.


   Dodatna pojasnila
Datum objave: 08.03.2017   11:20
VPRAŠANJE:
Spoštovani! Ponudnik naročnika poziva k spremembi razpisne dokumentacije glede pogoja za izkazovanje Ekonomsko-finančne sposobnosti in sicer v delu »bonitetna ocena mora biti najmanj SB6«, in sicer na način, da bo moč izkazovati ustrezno ekonomsko in finančno sposobnost (bonitetno oceno) tudi z bonitetno oceno SB7, saj je sporen pogoj diskriminatoren, kot bomo pojasnili v nadaljevanju.

ZJN-3 v 76.členu, pogoji za sodelovanje, govori o tem, da lahko naročnik od ponudnikov med drugim zahteva dokaze o njegovem finančnem položaju, pri čemer pa se mora upoštevati drugi odstavek tega člena, ki govori, da morajo biti pogoji v zvezi s tem, v povezavi in sorazmerju s predmetnim javnim naročilom. Zakonodajalec v Zakonu ne predvideva, da lahko naročnik uporabi bonitetno oceno kot minimalen pogoj, predvideva, da se uporabijo drugi kazalniki, kot so promet, razmerje med sredstvi, itd. Pri postavitvi takih pogojev, pa mora upoštevati tudi temeljno načelo javnih naročil, to je enakopravne obravnave med ponudniki. Natančneje 7. člen ZJN-3 v drugem odstavku določa: »Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo med ponudniki, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.«
Kljub temu, da ZJN-3 ne predvideva uporabe bonitetne ocene kot pogoja, pa naj pojasnimo, da je namen bonitetne ocene ugotavljanje finančne stabilnosti poslovanja ponudnika in s tem njegove finančne zmožnosti za izvedbo naročila, vendar pa mora biti zahtevana bonitetna ocena še vedno sorazmerna oziroma takšna, da se z njo zasleduje njen osnovni namen ugotavljanja finančne stabilnosti ponudnika, ne pa omejevanje konkurence.

Po vpogledu v dokument Metodologija za določanje bonitetnih ocen poslovnih subjektov (gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov), Kratek opis metodologije, Ljubljana, maj 2014 (vir: http://www.ajpes.si/) in glede na odgovor, ki smo ga kot ponudnik prejeli s strani agencije AJPES (št. Dokumenta 408-168/2015-2, z dne 28.09.2015), ugotavljamo, da na bonitetno oceno vpliva več različnih dejavnikov, ki jih lahko razdelimo v tri skupine:
- podatki iz letnega poročila za leto 2015;
- relativni položaj podjetja v sektorski podskupini, kamor je uvrščeno glede na glavno dejavnost. Poleg računovodskih izkazov na ocenjeno verjetnost neplačila vpliva tudi sektorska podskupina v katero je glede na registrirano glavno dejavnost uvrščeno podjetje ter relativni položaj podjetja v okviru sektorske podskupine. Ker se tveganja oziroma pojavnost dogodka neplačila po posameznih sektorskih podskupinah razlikujejo, se tudi te razlike upoštevajo pri oceni verjetnosti neplačila in posledično pri pripisu bonitetne ocene za posamezni ocenjevani poslovni subjekt;
- relativni položaj posamezne sektorske podskupine v primerjavi z drugimi sektorskimi podskupinami.
V dokumentu št.408-168/2015-2 je med drugim tudi zapisano: »Hipotetično je sicer mogoče da bi podjetje, ki bi na dan 31.12. imelo registrirano drugo glavno dejavnost imelo drugačno bonitetno oceno, saj je uspešnost poslovanja odvisna od okolja, v katerem podjetje deluje. Pojavnost insolventnega dogodka je zaradi narave poslovanja podjetij po gospodarskih panogah bistveno različna. V letih gospodarske krize so se te razlike med panogami še povečale, zato njihovo upoštevanje prispeva k bolj natančni oceni verjetnosti za nastop insolventnega postopka.«

Po pregledu Razpisne dokumentacije ugotavljamo tudi, da se lahko na predmetno javno naročilo prijavijo podjetja z različnimi registriranimi glavnimi dejavnostmi, kar pomeni, da je sporen pogoj diskriminatoren, saj je lahko podjetje z registrirano glavno dejavnostjo F 41.200 - Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v slabšem položaju kot na primer podjetje z registrirano glavno dejavnostjo M71.129 Druge in inženirske dejavnosti. To dejstvo pa ZJN-3 izrecno prepoveduje v 7. členu. Kršenje tega člena pa ne predstavlja prednosti za naročnika, saj je kot bomo pojasnili v nadaljevanju bonitetna ocena SB7, popolnoma sprejemljiva.

Povzeto po »Metodologija za določanje bonitetnih ocen poslovnih subjektov (gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov), Kratek opis metodologije, Ljubljana, maj 2014 (vir: http://www.ajpes.si/): “Povprečna napovedana verjetnost neplačila za gospodarske družbe oziroma samostojne podjetnike v sedmem bonitetnem razredu (bonitetna ocena SB7) je približno enaka povprečni napovedani verjetnosti neplačila kot velja za vse slovenske gospodarske družbe oziroma vse slovenske samostojne podjetnike. Družba z bonitetno oceno SB7 dosega takšne vrednosti kazalnikov, ki odražajo dejavnike tveganja za nastop dogodka neplačila, da modelsko ocenjena verjetnost nastopa dogodka neplačila ne odstopa bistveno od povprečja za vse slovenske družbe.” Skladno z navedenim je tako bonitetna ocena SB7, ki jo predlagamo, povprečna, sprejemljiva in sorazmerna s predmetom javnega naročanja, saj, upoštevaje predmet, načelo sorazmernosti in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, povprečna bonitetna ocena (SB7) v polnosti zadostuje zahtevam za izkazovanje ustrezne ekonomske sposobnosti ponudnika. Specifike predmetnega javnega naročila namreč niso take, ki bi zahtevale drugačno, boljšo ekonomsko sposobnost ponudnikov. To toliko bolj velja za predmetno javno naročilo, ki bi lahko glede na registracijo glavne dejavnosti spadalo pod tip vrste dejavnosti F 41.200 - Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb. Ta pa glede na metodologijo AJPES imajo ponderirano slabšo bonitetno oceno.

Izračunana bonitetna ocena upošteva sektorsko specifiko, zato so podjetja, ki imajo primarno dejavnost Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, št. F42.200, so v slabšem položaju kot podjetja z drugačno registrirano glavno dejavnostjo, ki tudi lahko konkurirajo na predmetnem javnem razpisu. V prid naši trditvi govori tudi pojasnilo Ajpes št. 408-125/2014 z dne 04.07.2014, ki je bilo poslano proračunskim uporabnikom. Iz pojasnila izhaja, da podjetja, ki imajo gradbeništvo kot osnovno dejavnost so bolj tvegana, vendar ne po krivdi samega podjetja, ampak celotne panoge, kar pa je v luči javnega naročanja, diskriminatorno.

Naj pojasnimo tudi, da je predvidena bonitetna ocena nesorazmerna z predmetom javnega naročila tudi zato, ker AJPES-ova bonitetna ocena uporablja zastarele podatke; bilance iz leta 2015, Javno naročilo pa se izvaja v letu 2017.

Naročnika zato pozivamo, da spremeni sporni pogoj in popravi razpisno dokumentacijo.

ODGOVOR:
Naročnik zahtevanega pogoja ne bo spreminjal saj je skladen z določili ZJN-3. Za projekt energetske sanacije je predvideno sofinanciranje s strani EU, zato naročnik potrebuje finančno stabilnega izvajalca, kar pa podjetje z bonitetno oceno SB7, po opisu bonitetnih ocen za gospodarske družbe, zadruge in samostojne podjetnike, ki ga objavlja nacionalna pristojna institucija (AJPES), ni.


Datum objave: 08.03.2017   11:22
VPRAŠANJE:
Spoštovani,

V razpisni dokumentaciji od ponudnikov zahtevate, da imamo bonitetno oceno po pravilih Basel II S.BON AJPES od SB1 do SB6. Ponudnik naročnika poziva k spremembi razpisne dokumentacije glede pogoja za izkazovanje Ekonomsko-finančne sposobnosti v delu »bonitetna ocena po pravilih Basel II S.BON AJPES od SB1 do SB6" in sicer na način, da bo moč izkazovati ustrezno ekonomsko in finančno sposobnost (bonitetno oceno) tudi z bonitetno oceno SB7, saj je sporen pogoj diskriminatoren in določen prestrogo, kot bomo pojasnili v nadaljevanju. Zahtevana bonitetna ocena je v neskladju s prakso Državne revizijske komisije in povprečno zahtevano oceno v gradbeni dejavnosti celo pri bolj zahtevnih projektih. Opozarjamo, da SB7 še vedno pomeni povprečno poravnavanje obveznosti, tako meni tudi Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve.

Zakon o javnem naročanju, govori o tem, da lahko naročnik od ponudnikov med drugim zahteva, kot dokaz o njegovem finančni sposobnosti tudi bonitetno oceno, pri čemer pa se mora upoštevati, da morajo biti pogoji v zvezi s tem, v povezavi in sorazmerju s predmetnim javnim naročilom. Pri postavitvi takih pogojev, pa mora upoštevati tudi temeljno načelo javnih naročil, to je enakopravne obravnave med ponudniki, kot določa 7. člen ZJN-3 v drugem odstavku. Namen bonitetne ocene je torej ugotavljanje finančne stabilnosti poslovanja ponudnika in s tem njegove finančne zmožnosti za izvedbo naročila, vendar pa mora biti zahtevana bonitetna ocena še vedno sorazmerna oziroma takšna, da se z njo zasleduje njen osnovni namen ugotavljanja finančne stabilnosti ponudnika.

Po vpogledu v dokument Metodologija za določanje bonitetnih ocen poslovnih subjektov (gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov) (vir: http://www.ajpes.si/), je bonitetna ocena SB7, ki jo predlagamo, povprečna, sprejemljiva in sorazmerna s predmetom javnega naročanja, saj, upoštevaje predmet, načelo sorazmernosti in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, povprečna bonitetna ocena (SB7) v polnosti zadostuje zahtevam za izkazovanje ustrezne ekonomske sposobnosti ponudnika. Specifike predmetnega javnega naročila namreč niso take, ki bi zahtevale drugačno, boljšo ekonomsko sposobnost ponudnikov. To toliko bolj velja za predmetno javno naročilo, ki bi lahko glede na registracijo glavne dejavnosti spadalo pod tip vrste dejavnosti F 41.200 - Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb, ta pa imajo glede na metodologijo AJPES ponderirano slabšo bonitetno oceno. Povprečna napovedana verjetnost neplačila za gospodarske družbe oziroma samostojne podjetnike v sedmem bonitetnem razredu (bonitetna ocena SB7) je približno enaka povprečni napovedani verjetnosti neplačila kot velja za vse slovenske gospodarske družbe oziroma vse slovenske samostojne podjetnike. Družba z bonitetno oceno SB7 dosega takšne vrednosti kazalnikov, ki odražajo dejavnike tveganja za nastop dogodka neplačila, da modelsko ocenjena verjetnost nastopa dogodka neplačila ne odstopa bistveno od povprečja za vse slovenske družbe.

Bonitetna ocena kot pogoj zgolj statistično predvideva finančno in ekonomsko sposobnost izvedbe javnega naročila. Bonitetna ocena zgolj kaže verjetnost, da na strani ponudnika ne bo nastopil dogodek insolventnosti v naslednjem letu. Bistven kriterij v tem primeru je gotovo povprečna ekonomska poslovna sposobnost, medtem ko je zahteva po nadpovprečni sposobnosti diskriminatorna in po prepričanju ponudnika favorizira ponudnike, ki nimajo osnovne dejavnosti gradbeništvo, saj je sektorski vpliv na izračun velik. Poleg tega je pogoj nesorazmeren s časovno komponento predmetnega javnega naročila. Naročnik je z določitvijo zahteve po bonitetni oceni v sodelovanje za predmetni javni razpis vključil le tista podjetja, ki so dosegla nadpovprečno oceno v zvezi z določenimi finančnimi oziroma poslovnimi kazalniki in je s takšno zahtevo iz kroga potencialnih ponudnikov izločil vse tiste gospodarske subjekte, ki spadajo v “razred plačnikov” in npr. dosegajo povprečno bonitetno oceno. Pri tem pa naročnik ni izkazal, kako naj bi takšna bonitetna ocena predstavljalo zagotovilo, da bo izvajalec dejansko tudi sposoben naročilo (bolj kvalitetno) izvesti. Z bonitetno oceno se nedvomno izkazuje poslovno in finančno uspešnost podjetja, zato je razumljivo (in legitimno), da si želi naročnik pridobiti ponudnika, ki je pozitivno ocenjen, vendar pa glede na konkretni predmet javnega naročila ni mogoče najti razloga, ki bi opravičeval izključitev vseh tistih ponudnikov, ki so dosegli nižjo oceno (in bili še vedno pozitivno ocenjeni), torej tistih ponudnikov, ki so imeli v zadnjem bilančnem obdobju povprečno dober položaj na relevantnem tržišču.

Naročnik bi z znižanjem zahtevane bonitetne ocene sledil tudi načelu gospodarnosti javnega naročanja, s čimer zagotavlja porabo javnih sredstev. Omogočanje širšega kroga konkurence namreč onemogoča kakršnakoli njena izkrivljanja in s tem kršenje načel, ki veljajo za javno naročanje. V sled navedenemu naročnika pozivamo k upoštevanju predloga.

Spornost pogoja bonitetne ocene glede na metodologijo AJPES je tudi v tem, da ponudniki še vedno ne poznamo točne metodologije izračuna bonitetne ocene, na kar nimamo vpliva in posledično ne moremo vplivati na izboljšanje konkurenčnega položaja na trgu. Poleg tega je model statističen in je vezan zgolj na zadnji dan v finančnem obdobju, t.j. 31. 12. vsakega leta, kar pomeni, da ponudniki ne moremo izboljšati bonitetne ocene za potrebe določenega javnega naročila, četudi bi to želeli in imamo za to razpoložljiva sredstva na dan oddaje ponudbe.
DKOM je sicer že v več primerih obravnavala problematiko izkazovanja ekonomske in finančne sposobnosti z bonitetno oceno, vendar je v teh primerih obravnavala zgolj primernost, ne pa diskriminatornost, saj se ni nikoli spuščala v metodologijo ocene in tudi ne v vpliv le-te na različne ponudnike.

Glede na zgornje navedbe predlagamo, da naročnik spremeni pogoj iz razpisne dokumentacije. V kolikor naročnik ne bo sledil zgornjim navedbam in spremenil sporni pogoj, bomo vložili zahtevek za revizijo.

Hvala za razumevanje.

ODGOVOR:
Naročnik zahtevanega pogoja ne bo spreminjal saj je skladen z določili ZJN-3. Za projekt energetske sanacije je predvideno sofinanciranje s strani EU, zato naročnik potrebuje finančno stabilnega izvajalca, kar pa podjetje z bonitetno oceno SB7, po opisu bonitetnih ocen za gospodarske družbe, zadruge in samostojne podjetnike, ki ga objavlja nacionalna pristojna institucija (AJPES), ni.


Datum objave: 10.03.2017   10:03
VPRAŠANJE
Prosimo vas za podatek kakšna je ocenjena vrednost investicije ?

Hvala in lep pozdrav!

ODGOVOR
Ocenjena vrednost za izvedbo predmeta javnega naročila je določena na podlagi investicijskega programa, februar 2017, in za celoten projekt znaša 973.846,07 EUR brez DDV oz. 1.188.092,21 EUR z DDV.



Datum objave: 10.03.2017   10:23
VPRAŠANJE
Pozdravljeni.

Prosimo vas za objavo shem stavbnega pohištva.
Hvala.
Lep pozdrav.

ODGOVOR
Z namenom čimprejšnjega posredovanja odgovora naročnik obvešča ponudnike, da je na občinski spletni strani http://www.logatec.si/index.php/razpisi-j-narocila/javna-naroila/5072-energetska-sanacija-in-prenova-5-javnih-stavb-obcine-logatec objavljena shema stavbnega pohištva za KD Tabor skladno s soglasjem ZVKD.
Na ostalih stavbah so nekatera okna in vrata že zamenjana. Vse mere novega stavbnega pohištva v popisih del so merodajne. S projektom je zaradi energetske obnove starejših objektov in uskladitve izgleda predvidena izdelava delavniških načrtov stavbnega pohištva po vzoru obstoječega, ki ga izdela ponudnik in potrdi projektant ter uporabnik.

Naročnik bo dopolnitev objavil tudi preko obrazca EU 14 - SL - popravek.




Datum objave: 13.03.2017   14:54
VPRAŠANJE
Spoštovani,
Pri strešnih oknih je na POŠ Hotedrščica predviden model okna z odpiranjem s kljuko spodaj (GPU) in zunanja roleta.
Iz načrtov je razvidno, da je spodnji rob okna na višini 190 cm in več od tal, kar pomeni, da okno, ki ima kljuko spodaj, ni možno odpirati ne ročno in ne s palico. Da se okno lahko odpre vsaj s palico, priporočamo okno s sredinskim vpetjem in odpiranjem z ročico na zgornji strani krila. Ta način omogoča, da se s tipsko palico odpre okno, saj se palico zatakne za ročico. Lahko upoštevamo ta model (kot. npr GGU), ki je tudi cenejši od opisanega GPU, katerega funkcija je popolnoma neuporabna na tej višini?

Prav tako zunanje ročne rolete ni možno upravljati na tej višini. Za zaščito proti soncu je možno uporabiti zunanje mrežasto senčilo. To je lahko razpeto na oknu tekom celega poletja. Zaščiti proti vročini in obenem prepušča svetlobo. Napenjanje /spenjanje se izvede 1 x letno. Kolikor je potreba po zatemnitvi prostora, se lahko doda notranje zatemnitveno senčilo. Seštevek obeh, zunanjega mrežastega in notranjega zatemnitvenega, je cenejši kot zunanja roleta, ki je na tej višini neuporabna, razen, če se predvidi električno. Lahko upoštevamo zunanje mrežasto senčilo in /ali tudi notranje zatemnitveno ali samo električno roleto? Pri slednji je potrebno k oknu pripeljati elektriko.

Pri strešnih oknih Komunala Logatec je prav tako predviden model okna z odpiranjem s kljuko spodaj (GPU) in zunanja roleta.
Model, ki se odpira s kljuko spodaj in je vpet zgoraj ima omejitev naklona strehe max. 55°. Tu je streha naklona 60°. Torej opisanega modela s kljuko spodaj, kjer se spodnji del krila potisne navzven, sploh ni možno vgraditi v ta naklon. Priporočamo model s sredinskim vpetjem (kot npr. GGU).
Lahko upoštevamo tega?

Hvala in lep pozdrav,


ODGOVOR
Strinjamo se s predlagano zamenjavo strešnih oken z modelom s sredinskim vpetjem in ročnim upravljanjem s palico, kot je predvideno s projektom. Kot senčila upoštevajte samo zunanje mrežasto senčilo. Odgovor velja za objekta POŠ Hotedršica in Komunala Logatec, kjer so predvidena strešna okna.


Datum objave: 14.03.2017   09:23
VPRAŠANJE
Pozdravljeni.

Prosimo za objavo shem še za ostale objekte. Tako kot za kulturni dom Tabor.

Hvala in lep pozdrav



ODGOVOR
V predhodnem odgovoru smo že odgovorili glede shem stavbnega pohištva.




Datum objave: 14.03.2017   09:24
VPRAŠANJE
Nujno prosimo za sheme oken in vrat tudi na ostalih objektih.

ODGOVOR
V predhodnem odgovoru smo že odgovorili glede shem stavbnega pohištva.




Datum objave: 15.03.2017   17:54
VPRAŠANJE
Pozdravljeni,

naročnik skladno s 1. in 6. odstavkom 79. člena ZJN-3 dokazila zahteva naknadno, torej šele v fazi preverjanja ponudbe.

V fazi oddaje ponudbe pa je za naročnika merodajen ESPD obrazec, zato Vas opozarjamo, da v tem delu korigirate razpisno dokumentacijo in po nepotrebnem ne delate stroškov ponudnikom.

Hvala za razumevanje!

ODGOVOR

Naročnik napotuje ponudnika na stran 30 razpisne dokumentacije – poglavje c) OBRAZCI ZA SESTAVO PONUDBE. Uvodoma je navedena zahteva po predložitvi ESPD, ki ga je pripravil naročnik. S podpisom ESPD bo gospodarski subjekt soglašal, da bo na podlagi poziva naročniku predložil zahtevana dokazila v primeru, da dokazila ne bodo predložena ponudbi.

Če odgovor naročnika, ne odgovori na vaše opozorilo, prosimo, da ponudnik poda vprašanje natančnejše – v katerem delu naj naročnik po vašem korigira RD?


Datum objave: 16.03.2017   08:35
VPRAŠANJE
V obrazcu S.BON-1/P je razvidno izponjevanje pogoja o neblokadi TRR. Naročnika prosimo, da dopusti izpolnjevanje pogoja 4.1. tudi z obrazcem S.BON-1/P.

ODGOVOR
Ponudniki lahko izpolnjevanje pogoja iz poglavja 4.1 razpisne dokumentacije izkazujejo tudi s predložitvijo obrazca S.BON-1/P, iz katerega morajo biti razvidni podatki za zahtevano obdobje.


Datum objave: 16.03.2017   11:25
VPRAŠANJE
Prosimo, da se razjasnite, kakšna naj bo starost S. BON-1/P obrazca. 30 ali 60 dni od roka za prejem ponudb?

ODGOVOR:
Naročnik bo upošteval predložene S. BON-1/P obrazce, ki ne bodo starejši od 60 dni glede na rok za oddajo ponudb.




Datum objave: 16.03.2017   11:26
VPRAŠANJE
Pozdravljeni,
prosimo, da zaradi obsežnosti ponudbe podaljšate rok za oddajo ponudb.

lep pozdrav!


ODGOVOR:
Naročnik ne bo podaljševal roka za oddajo ponudb.




Datum objave: 16.03.2017   11:54
VPRAŠANJE
Spoštovani,
Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju, veljavna od 26.04.2016 v 3. členu opredeljuje kot primeren instrument finančnega zavarovanja za resnost ponudbe poleg garancije banke ali zavarovalnice tudi menico. Prosimo da naročnik kot primeren instrument za zavarovanje resnosti ponudbe v višini 20.000 EUR sprejme menico in s tem ponudnikom ne povzroča nepotrebnih stroškov.
Hvala.




ODGOVOR:
Naročnik ne bo spreminjal instrumenta za zavarovanje resnosti ponudbe.




Datum objave: 16.03.2017   13:26
VPRAŠANJE
Lepo pozdravljeni,

izvedba objektov je pogojevana s pridobitvijo sredstev Evropskega kohezijskega sklada. Torej bo pogodba podpisana, ko bo pravnomočna odločba o dodelitvi sredstev. Kdaj to bo, nihče ne ve.

Skladno z 90. členom ZJN-3 pa mora naročnik skleniti s ponudnikom pogodbo najkasneje v 48 dneh po pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila. V tem primeru gre za protislovje.

Zanima nas predvsem to, kdaj naj bi bila pogodba sklenjena (v primeru pridobitve sredstev) glede na to, da je pričetek del predviden v februarju 2018?

Veljavnost garancije za resnost ponudbe je do 30.6.2017. Predpostavljamo, da bi v tem roku pridobili sredstva, morebiti sklenili pogodbo. S sklenjeno pogodbo je povezana predložitev bančne garancije za dobro izvedbo del, ki pa se bodo začela šele v letu 2018. Na ta način zahtevate od ponudnikov stroške za obdobje, ko se dela sploh ne izvajajo.

Predlagamo, da se v intervalu med podpisom pogodbe in uvedbe v delo predloži menico z menično izjavo, pred uvedbo v delo pa bančno garancijo za dobro izvebo del. Slednje bi morali tudi ustrezno popraviti v osnutku pogodbe.

ODGOVOR:
Naročnik bo pogodbo z izbranim izvajalcem sklenil skladno z 90. členom ZJN-3.




Datum objave: 17.03.2017   08:58
VPRAŠANJE
Spoštovani,

garancijska doba za opremo je običajno 1 leto oziroma na podlagi garancijskih listov, ki jih predložijo proizvajalci in dobavitelji opreme, vsekakor pa ne more biti enaka splošni garancijski dobi 5.let. Prosimo za razumevanje!

ODGOVOR:
Naročnik skladno z zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva garancijo za odpravo napak za celotno obdobje reklamacije, tj. 5 let. Garancija je zahtevana s strani izvajalca za celoten projekt vključno z vso dobavljeno in vgrajeno opremo. Zaradi celovitosti projekta in odgovornosti v primeru reklamacije naročnik zahteve ne bo spremenil.




Datum objave: 17.03.2017   08:58
VPRAŠANJE
Spoštovani,
garancijska doba za opremo je običajno 1 leto oziroma na podlagi garancijskih listov, ki jih
predložijo proizvajalci in dobavitelji opreme, vsekakor pa ne more biti enaka splošni
garancijski dobi 5.let. Prosimo za razumevanje!

ODGOVOR:
Naročnik skladno z zahtevo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila zahteva garancijo za odpravo napak za celotno obdobje reklamacije, tj. 5 let. Garancija je zahtevana s strani izvajalca za celoten projekt vključno z vso dobavljeno in vgrajeno opremo. Zaradi celovitosti projekta in odgovornosti v primeru reklamacije naročnik zahteve ne bo spremenil.