Datum objave: 23.05.2017   14:06

VPRAŠANJE
ZVKDS naj izda veljavne kulturnovarstvene pogoje.
Pogoji veljajo 2 leti.
Obstoječi so stari 6 let. Vmes se je zakon spremenil trikrat.

ODGOVOR

Popis del v razpisni dokumentaciji, na katerega se iščejo ponudbe, je usklajen z veljavnimi kulturno varstvenimi pogoji in je nanj ZVKDS, OE Ljubljana, podal soglasje.

Naročnik je tudi objavil veljavne kulturno varstvene pogoje.

Datum objave: 23.05.2017   14:07

VPRAŠANJE
Vztrajamo, da naročnik doda v pogoje za sodelovanje, kot je to storil v primeru javnega naročila "Resljeva 16, Ljubljana", naslednji pogoj: Gospodarski subjekt mora imenovati vodjo konservatorsko-restavratorskih del, ki mora imeti opravljen strokovni izpit s področja konservatorstva - restavratorstva pri Ministrstvu za kulturo.
V kolikor se namerava naročnik sklicevati na kulturnovarstvne pogoje (v katerih se odgovorni konservator v skladu z veljavnim zakonom ni opredelil do strokovne usposobljenosti izvajalca), smo ga že opozorili, da objavljeni KVP niso več veljavni.
V pogojih za sodelovanje je naročnik opredelil popolnoma enake pogoje, kot za naročilo Resljeva 16, zato je popolnoma nelogično, da v pogojih ni zahteve po vodji konservatorsko restavratorskih del. Obe stavbi sta namreč enoti kulturne dediščine.




ODGOVOR

Pri javnem razpisu za Resljevo 16 je takšen pogoj v svojih kulturno varstvenih pogojih podal ZVKDS, OE Ljubljana. V pogojih za obnovo stavbe Resljeva 16 je namreč podal zahtevo, "da lahko dela na štukaturnih, oblikovanih prvinah izvaja le restavrator - konservator z opravljenim strokovnim izpitom ali referencami na spomeniškovarstvenih objektih s podobnimi likovnimi elementi na fasadi, potrjenih s strani generalnega konservatorja ZVKDS".

V Kulturno varstvenih pogojih za Stari trg 4 ZVKDS tega pogoja ni podal in ga zato ne bomo vključili med razpisne pogoje. Tudi sama narava konservatorsko-restavratorskih del je objektu Stari trg 4 popolnoma drugačna, kot je na Resljevi 16.

Datum objave: 23.05.2017   14:07

VPRAŠANJE
Naročnika sprašujemo, ali je v ESPD obrazcu, v delu III. Razlogi za izključitev, pomotoma ali namenoma izpustil del C. Razlogi, povezani z insolventjostko ...
Propsimo za popravek ESPD obrazca.


ODGOVOR

Da, namenoma.

Datum objave: 23.05.2017   14:08

VPRAŠANJE
Spoštovani!
Ali prav razumemo, da je popis del iz razpisne dokumentacije merodajen za določanje obsega pogodbenih del in ponudnikove cene, tudi v primeru odstopanj vsebine popisa del od projektne dokumentacije?
Ponudnik si razlaga, da je naročnik kot dober strokovnjak na področju priprave razpisne dokumentacije, pripravil popis del tako, da le ta vključuje vsa dela in materiale, ki zagotavljajo popolno, zaključeno in celostno izvedbo objekta glede na projektno dokumentacijo, (zato ponudnik ne odgovarja za morebitne napake pri določanju obsega del).
Hvala za razumevanje.


ODGOVOR

Popis del iz razpisne dokumentacije je merodajen za določanje približnega obsega pogodbenih del. Pogodba se ne sklepa "na ključ", temveč po sistemu na obračun "po količinah dejansko opravljenih del". Pogodbeno določilo v 4. členu je, da je cena pogodbenih del (pogodbena cena) določena s klavzulo »cena na enoto« na podlagi izvajalčevega ponudbenega predračuna, ki je kot priloga sestavni del pogodbe. Cene na enoto so fiksne za ves čas izvedbe do uspešne primopredaje pogodbenih del. Končna pogodbena cena je nato razvidna iz končnega obračuna.

Datum objave: 23.05.2017   14:09

VPRAŠANJE
Spoštovani!
Ponudnik kot redni udeleženec na javnih razpisih ugotavlja, da so projekti za izvedbo javnega naročila dostikrat med seboj neusklajeni, zaradi česar posledično prihaja do napak pri sami izvedbi pogodbeno dogovorjenih del. V praksi skušajo naročniki krivdo za nastanek napak prevaliti na izvajalca, čeprav izvajalec le izvaja pogodbeno dogovorjena dela, kot jih je naročnik opredelil v popisu del. Glede na to, da je dolžnost naročnika, kot dobrega strokovnjaka, da preudarno in z veliko mero skrbnosti pripravi popis del, glede na projektno dokumentacijo, ni pravično, da izvajalec trpi nastanek škode zaradi napake, ki izhaja iz same projektne dokumentacije, katero je sestavil projektant. Naročniku je vinkulirana zavarovalna polica projektanta, iz katere se lahko poplača ob nastanku morebitne škode, izvajalec pa je ob takšnem škodnem dogodku prepuščen v nemilost naročnika, ali bo povrnil škodo tudi izvajalcu. Izvajalec je v primeru takšnega dogodka postavljen v neupravičeno slabši in podrejeni položaj, saj kljub temu, da se v okviru javnega naročanja v primeru dvoma odloča v korist ponudnika (torej tudi če je ponudnik oz. izvajalec dvomil v ustreznost pripravljenega obsega del), povrnitev nastale škode ne more zahtevati od za škodo neposredno odgovorne osebe.
Ponudnik zato poziva naročnika, da ob sklenitvi pogodbe o izvedbi javnega naročila, predvidi tudi možnost vinkulacije zavarovalne police projektanta v korist izvajalca.
Hvala za razumevanje.


ODGOVOR

Do okoliščin, kot so opisane, pri izvajanju obnov streh in fasad s stavbnim pohištvom v okviru Ljubljana - moje mesto ne prihaja. Projekti niso neusklajeni, saj se dela izvajajo le na podlagi popisov del in kulturno varstvenih pogojev ZVKDS, ki na popis del poda tudi kulturno varstveno soglasje. Pri popisih prihaja le do odstopanja pri količinah, vendar se dela tako ali tako obračunavajo po dejanskih količinah izvedenih del. Če se med izvajanjem izkaže, da je potrebno izvesti še kakšna druga nepredvidena dela, ki niso bila predvidena s popisom del, poda izvajalec za ta dela ponudbeni predračun, ki ga potrdi nadzor, in se nato sredstva za ta dela črpajo iz predvidene pogodbene kvote za nepredvidena dela. Izvajalec del torej ne utrpi škode. Pri izvajanju obnovitvenih del na starih stavbah namreč ni možno vseh del natančno v naprej predvideti.

Naročnik MOL ima sicer od podjetja Imovina d.o.o., ki po pogodbi pri obnovah stavbnih lupin v okviru projekta Ljubljana moje mesto za MOL vodi celoviti inženiring in pripravlja izvedbeno dokumentacijo - popise del, zavarovalno polico, ki pa se ne in se tudi ne bo vinkulirala v korist izvajalca del, saj le-tega varuje pogodbena klavzula obračuna po dejansko izvedenih delih, tako po količinah kot tudi za nepredvidena dela. Izvajalec za to ni v podrejenem položaju.