JN006743/2017-I01 Obvestilo o natečaju (EU 12 - SL) 2017/S 132-270550
   Dodatna pojasnila

Oddelek I: Javni naročnik/naročnik

Direktiva 2014/24/EU
I.1 Ime in naslovi
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
Župančičeva ulica 3
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
natecaji@zaps.si
+386 12420672
+386 12420680

Internetni naslovi
http://www.zaps.si

I.2 Skupno javno naročanje
I.3 Sporočanje
Razpisna dokumentacija je na voljo brezplačno za neomejen in celovit neposredni dostop na:
URL: http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_aktualni

Dodatne informacije lahko dobite na drugem naslovu:
ZAPS
Vegova ulica 8
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
natecaji@zaps.si
+386 12420672
+386 12420680

Internetni naslovi
http://www.zaps.si

Ponudbe ali prijave za sodelovanje je treba poslati na naslednji naslov:
ZAPS
Vegova ulica 8
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
natecaji@zaps.si
+386 12420672
+386 12420680

Internetni naslovi
http://www.zaps.si

I.4 Vrsta javnega naročnika
Ministrstvo ali kateri koli drug nacionalni ali zvezni organ, vključno z regionalnimi ali lokalnimi pododdelki
I.5 Glavna področja dejavnosti
Javna uprava


Oddelek II: Predmet

II.1 Obseg naročila
II.1.1 Naslov
Naslov: Natečaj za namen reševanja prostorske problematike Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig na obstoječi lokaciji tega zavoda
Referenčna številka dokumenta: 4300-19/2017
II.1.2 Glavna koda CPV
Glavni besednjak Dopolnilni besednjak
71000000
II.2 Opis
II.2.2 Dodatna(-e) koda(-e) CPV
Glavni besednjak Dopolnilni besednjak
71200000
II.2.4 Opis javnega naročila
Javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski arhitekturno krajinski natečaj za izbiro strokovno najprimernejše rešitve in izbiro izdelovalca projektne dokumentacije za namen reševanja prostorske problematike Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig na obstoječi lokaciji tega zavoda.
II.2.13 Informacije o sredstvih EU
Naročilo se nanaša na projekt in/ali program, ki se financira s sredstvi EU: Ne


Oddelek III: Pravne, ekonomske, finančne in tehnične informacije

III.1 Pogoji za udeležbo
III.1.10 Merila za izbor udeležencev


III.2 Pogoji, ki se nanašajo na javno naročilo
III.2.1 Informacije o določeni stroki
Udeležba je omejena na določeno stroko:
Sklic na ustrezen zakon ali druge predpise:
natečajni pogoji, točka 4.16. Ugotavljanje sposobnosti



Oddelek IV: Postopek

IV.1 Opis
IV.1.2 Vrsta natečaja
Odprti postopek
IV.1.7 Imena že izbranih udeležencev
IV.1.9 Merila za ocenjevanje projektov
7. MERILA ZA OCENJEVANJE

Natečajni elaborati morajo biti popolni in morajo omogočati preverjanje vseh elementov, podanih v razpisni dokumentaciji za natečaj in oddajo javnega naročila. Ocenjevalna komisija natečajnih elaboratov, ki ne bodo izpolnjevali teh pogojev, ne bo ocenjevala in jim ne pripadajo odškodnine.
Ocenjevalna komisija bo rešitve v posameznih natečajnih elaboratih vrednotila po merilih, kakor sledijo v nadaljevanju te strani, in sicer v točkah od 1. do 5., pri čemer je vsebina navedena v padajoči pomembnosti (najpomembnejša točka 1. najmanj pomembna točka 5. (7.točka 84. člena ZJN-3)):


1. skladnost zasnove z načrtovanimi prostorskimi akti in z razpisno dokumentacijo
2. kakovost urbanistične rešitve (umestitev objektov, promet, orientacija)
3. funkcionalna zasnova (izpolnjevanje programskih zahtev, upoštevanje specifičnih tehnoloških potreb delovanja zapora, funkcionalna razporeditev programskih sklopov in povezav med njimi in kadrovsko učinkovita zasnova)
4. kakovost arhitekturno krajinske rešitve (jasnost in izvirnost izraza, zasnove arhitekture in krajinske ureditve)
5. vzdrževanje, trajnostna zasnova, energetska učinkovitost in ekonomičnost.

Morebitna odstopanja od predvidenega programa/usmeritev in določil natečajne naloge je potrebno natančno opredeliti in utemeljiti. Ocenjevalna komisija bo presodila ali so odstopanja od programa in usmeritev utemeljena.

IV.2.2 Rok za prejem projektov ali prijav za sodelovanje
06.10.2017   16:00
IV.2.3 Datum pošiljanja povabil k udeležbi izbranim kandidatom
IV.2.4 Jeziki, v katerih se pripravijo ponudbe ali prijave za sodelovanje
Slovenščina (SL)
IV.3 Nagrade in žirija
IV.3.1 Informacije o nagradah
Podeljene bodo nagrade:Da

Število in vrednost podeljenih nagrad:
• 1. nagrada 17.500 EUR
• 2. nagrada 13.500 EUR
• 3. nagrada 10.000 EUR
• tri priznanja po 6.000 EUR

Skupni znesek nagradnega sklada je: 59.000 EUR

IV.3.2 Podatki o izplačilih za vse udeležence
Razpisani odškodninski sklad je:

• odškodnine po 1.200 EUR

Skupni znesek odškodninskega sklada je: 24.000 EUR
V primeru, da bo podeljenih več kot 20 odškodnin se zneski ustrezno znižajo.

IV.3.3 Naročila po natečaju
Naročilo storitev na podlagi natečaja bo dodeljeno zmagovalcu ali zmagovalcem natečaja: Da
IV.3.4 Odločitev žirije
Odločitev žirije je za naročnika zavezujoča: Da
IV.3.5 Imena izbranih članov žirije
Predsednik ocenjevalne komisije_ ZAPS: Robert Potokar, univ. dipl. inž. arh., Namestnica predsednika ocenjevalne komisije _naročnik: Lucija Remec, univ. dipl. inž. grad., Član imenovan s strani naročnika: Jasmin Musić, univ. dipl. politolog, Članica imenovana s strani naročnika: Tadeja Glavica, univ. dipl. prav. , Članica imenovana s strani naročnika: Sonja Jurjavčič, univ. dipl. ekon., Članica imenovana s strani ZAPS: Mojca Gregorski, univ. dipl. inž. arh., Član imenovan s strani ZAPS: Urban Švegl, univ. dipl. inž. kraj. arh. , Namestnik članov ZAPS: Klemen Pavlin, univ. dipl. inž. arh., Namestnica članov naročnika: Tina Teržan, univ. dipl. ekon., Poročevalka A: Mojca Kalan Šabec, univ. dipl. inž. arh., Poročevalec KA: Danijel Mohorič, mag. inž. kraj. arh. , Izvedenka za kulturno dediščino Marija Ana Kranjc, univ. dipl. inž. arh. , Izvedenec za varnostno politiko načrtovanja delovanja zapora: Goran Narič, dipl. varstvoslovec , Izvedenec URE/ OVE Mirt Martelanc, univ. dipl. inž. str., Izvedenka za oceno investicije Meta Zajc Pogorelčnik, univ. dipl. inž. grad., Skrbnica natečaja: Dunja Šutanovac, univ.dipl.inž.arh.


Oddelek VI: Dopolnilne informacije

VI.3 Dodatne informacije
Rok za sprejemanje ponudnikovih vprašanj: 27.09.2017   00:00

Dodatne informacije:
1. NATEČAJNI ROKI
Organizirani ogled lokacije 20.7. in 10.8.2017 ob 9.00 uri
1. Rok za postavljanje vprašanj (priporočeno vsebinska) 23.8.2017
1. Rok za odgovore na vprašanja 30.8.2017
2. Rok za postavljanje vprašanj (priporočeno formalna, 8 dni pred rokom za oddajo natečajnih elaboratov) 27.9.2017
2. Rok za odgovore na vprašanja (6 dni pred rokom za oddajo natečajnih elaboratov) 29.9.2017
ODDAJA NATEČAJNO PONUDBENE DOKUMENTACIJE:
1. faza Oddaja natečajno ponudbene dokumentacije brez makete 6.10.2017 do 16:00 ure
2. faza Oddaja makete 13.10. 2017 do 12:00 ure
Odločitev o izzidu natečaja z zaključnim poročilom predvidoma 10.11.2017
Razstava natečajnih elaboratov predvidoma Januar 2018

VI.4 Postopki za revizijo
VI.4.1 Organ, pristojen za revizijo
DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA
Slovenska cesta 54
1000
Ljubljana
Slovenija

VI.4.2 Organ, pristojen za postopek mediacije
VI.4.3 Postopek revizije
VI.4.4 Služba, pri kateri lahko dobite informacije o postopku revizije
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE
Župančičeva ulica 3
1000
Ljubljana
Slovenija

VI.5 Datum pošiljanja tega obvestila
10.07.2017

O odločitvi o javnem naročilu boste obveščeni, če odločitev ni bila objavljena pred vašo prijavo.


   Dodatna pojasnila
Datum objave: 25.07.2017   09:14
VPRAŠANJA POSTAVLJENA NA TERENSKEM OGLEDU LOKACIJE NATEČAJA DNE 29.07.2017:

1. vprašanje: Podrobneje naj se pojasni varovalni perimeter

2. vprašanje: Kako se urejajo poti do skupnih prostorov za različne režime zaprtih oseb?

3. vprašanje: Ali je treba v posebnem prostoru za odstranitev zagotavljati dnevno svetlobo?

4. vprašanje: Ali ZPKZ v natečajnem območju dopušča tudi možnost umestitve drugih dejavnosti, glede na to, da je občina načrtovala v gradu sedež krajinskega parka?

5. vprašanje: Kako se prepreči pogled iz bivalnih prostorov na zunanje površine, kjer se sprehajajo osebe drugega režima?


ODGOVORI:

1. vprašanje: Podrobneje naj se pojasni varovalni perimeter
Odgovor na 1. vprašanje:

Pogoji glede umeščanja programov znotraj varovalnega perimetra so podrobneje opisani v natečajni nalogi v poglavju 4.4.2. »Zazidalna zasnova«, tehnološke zahteve za izvedbo varovalnega perimetra pa so podane v natečajni nalogi v poglavju 6.3.2. »Varovanje perimetra«. V odgovoru povzemamo pomembnejše zahteve in usmeritve iz natečajne naloge:

Varovanje ZPKZ Ig se bo izvajalo z varovalnim perimetrom, ki ga sestavljata dve ograji z vmesnim prostorom, kot je opisano v nadaljnjem besedilu (gledano od znotraj navzven):
– varovalni zid (oziroma notranja varovalna ograja), ki je izveden kot zidana ali betonska ograja, visoka 6,00 m, z zaobljenim in gladkim vrhom, ter
– zunanja varovalna ograja, to je žična ograja, visoka 2,20 m, ki je od varovalnega zidu oddaljena najmanj 5,00 m.

Znotraj varovalnega zidu morajo biti obvezno umeščeni:
- prostori in površine zaprtega oddelka zapora,
- prostori in površine pripora.

Znotraj varovalnega zidu so praviloma umeščeni tudi:
- vhodni del,
- skupni prostori,
- prostori za delo zaprtih oseb in
- prostori za obiske.

Med varovalni zid in zunanjo varovalno ograjo morajo biti praviloma umeščeni:
- prostori in površine polodprtega oddelka ter
- upravni prostori.

Vsi prostori, kamor dostopajo priprte osebe in osebe, ki prestajajo kazen v zaprtem oddelku zapora, morajo biti praviloma znotraj varovalnega perimetra v skladu s shematskimi prikazi v natečajni nalogi. Če se bodo ti prostori nahajali v stavbah med notranjo in zunanjo varovalno ograjo (npr. pod terenom), je treba upoštevati posebne pogoje, ki so navedeni v natečajni nalogi v poglavju 4.4.2. »Zazidalna zasnova«.

Prostori, ki bi morali biti v skladu s shemo na sliki 35 umeščeni znotraj zunanje varovalne ograje, se lahko načrtujejo tudi v gradu, če so zadoščeni varnostni pogoji, opisani v natečajni nalogi v poglavju 4.4.2 »Zazidalna zasnova«.

GLEJ SHEMO:
Natečajna naloga, slika 35: Shematski prikaz varovanja območja z varovalnim perimetrom (vir: Reševanje prostorske problematike Zavoda za prestajanje kazni zapora Ig :operativni plan (predlog končne različice), junij 2017)

Dodatno pojasnilo za urejanje odprtih površin znotraj varovalnega zidu:
Zunanje površine znotraj varovalnega zidu, ki jih uporabljajo priprte osebe in zaprte osebe, ki prestajajo kazen v zaprtem oddelku zapora, morajo biti še dodatno ograjene z ograjo, ki preprečuje neposredni dostop do varovalnega zidu in mora biti od njega oddaljena najmanj 4,00 m. Ograje okoli zunanjih sprehajališč so podrobneje opisane v poglavju 5. »PODROBNEJŠI OPIS POTREBNIH PROSTOROV IN POVRŠIN« pod točko 6.3.1. Sprehajališča pripora in zaprtega oddelka.
Druge parkovne in rekreacijske površine, ki jih bodo uporabljale priprte osebe in zaprte osebe, ki prestajajo kazen v zaprtem oddelku zapora, morajo biti ograjene s 5m visoko žičnato grajo, ki mora biti od varovalnega zidu odmaknjena najmanj 4,00 m. Ograjene površine morajo biti urejene tako, da so poti, igrišča, ploščadi ter druge tlakovane površine in oprema od ograje oddaljene najmanj 3,00 m.


2. vprašanje: Kako se urejajo poti do skupnih prostorov za različne režime zaprtih oseb?
Odgovor na 2. vprašanje:

Osebe, ki prestajajo kazen v različnih režimih, se v času prestajanja zaporne kazni ne smejo srečevati. Ločevanje poti zaprtih oseb se zagotavlja na dva načina:
- z ločenimi komunikacijskimi potmi in / ali
- po skupnih komunikacijskih poteh z ustreznimi časovnimi razporedi.

Za poti, ki so pogosto v uporabi (npr. dostopi do zunanjih sprehajališč in igrišč) je zaželeno, da se predvidijo ločene komunikacijske poti za različne skupine zaprtih oseb. Za poti, ki jih zaprte osebe uporabljajo manj pogosto (dostop do skupnih prostorov, kot so npr. ambulante, telovadnica in prostori za izobraževanje, dostop do prostorov za delo zaprtih oseb in prostorov za obiske) se lahko smiselno predvidijo tudi skupne komunikacijske poti. Stik med zaprtimi osebami različnih kategorij se bo v takem primeru onemogočal s časovnim razporedom aktivnosti.


3. vprašanje: Ali je treba v posebnem prostoru za odstranitev zagotavljati dnevno svetlobo?
Odgovor na 3. vprašanje:

Če je le mogoče glede na arhitektonske pogoje naj bo v posebnem prostoru naravna svetloba. Okno mora biti odporno proti vlomu in razbitju. Ne sme se odpirati. Če je okno obrnjeno na dvorišče, kjer se gibljejo zaprte osebe ali delavci, oziroma je možen pogled v posebni prostor iz drugih prostorov zavoda ali od zunaj, mora biti steklo mlečno.
Umetna osvetlitev se zagotovi z običajno ali neonsko lučjo na stropu, ki oddaja belo svetlobo. Stikalo za luč mora biti zunaj posebnega prostora.

4. vprašanje: Ali ZPKZ v natečajnem območju dopušča tudi možnost umestitve drugih dejavnosti, glede na to, da je občina načrtovala v gradu sedež krajinskega parka?
Odgovor na 4. vprašanje:

Natečajno območje bo namenjeno izključno za potrebe ZPKZ. Kot del dejavnosti ZPKZ pa se lahko predvidi npr. prezentacija morebitnih kakovostnih arheoloških ostalin, v kolikor bodo ohranjene in situ.

5. vprašanje: Kako se prepreči pogled iz bivalnih prostorov na zunanje površine, kjer se sprehajajo osebe drugega režima?
Odgovor na 5. vprašanje:

Poglede se preprečuje z ustrezno orientacijo okenskih odprtin ali pa z oblikovanjem oken (okna, ki jih ni mogoče odpirati, višje umeščena okna ipd.)




Datum objave: 25.07.2017   12:48
V prejšnjem odgovoru je bilo napačno zapisano, da je terenski ogled lokacije bil dne 29.07.2017.
Pravilni podatek je, da je terenski ogled bil 20.07.2017.

Datum objave: 21.08.2017   11:58
10.08.2017 – drugi terenski ogled ZPKZ Ig

1. vprašanje: Ali osebe, ki prestajajo kazen zapora v polodprtem in odprtem režimu, lahko z zunanje strani dostopajo do varnostnega zidu?

Odgovor na 1. vprašanje:

Ureditve (tudi sprehajalne poti, igrišča ipd.) morajo biti od varnostnega zidu odmaknjene, predlagamo vsaj 5 m. Fizični dostop je sicer mogoč, a približevanje varnostnemu zidu pomeni zlorabo režima.

2. vprašanje: V obstoječem stanju grad ni ograjen. Ali zaprte osebe lahko zapustijo območje?

Odgovor na 2. vprašanje:

V sedanjem stanju ni fizičnih ovir, ki bi zaprtim osebam preprečevale izhod iz območja. Obsojenke, ki zaporno kazen prestajajo v milejšem režimu (polodprti, odprti) in za katere se oceni, da tega režima ne bodo zlorabile, se v času bivanja na prostem skladno s hišnim redom zavoda lahko gibajo na neograjenih površinah na podlagi pridobljenega zaupanja tekom prestajanja kazni. Območje zavoda lahko zapustijo le z dovoljenjem. Obsojenke v zaprtem režimu in pripornice se zunaj objekta gradu ne smejo gibati (sprehode koristijo na notranjem dvorišču). Nove ureditve pa predvidevajo ograditev območja v skladu z natečajno nalogo.

3. vprašanje: Ali zaprte osebe, ki prestajajo kazen zapora v različnih režimih, uporabljajo iste prostore za delo? Kako to vpliva na varnost prostorov?

Odgovor na 3. vprašanje:

Prostore za delo uporabljajo osebe, ki prestajajo kazen v različnih režimih. Zato je treba pri zasnovi in umestitvi prostorov upoštevati pogoje, ki veljajo za zaprti režim in pripor. Manj strogi režimi lahko uporabljajo strožje varovane prostore. Enako pravilo velja za vse skupne prostore, kamor vstopajo različni režimi zaprtih oseb.


4. vprašanje: Kako zaprte osebe prestajajo letni dopust?

Odgovor na 4. vprašanje:

Režim v posebnih prostorih oziroma med letnim dopustom mora biti organiziran tako, obsojenki v času dopusta omogoča dodatno sprostitev, razvedrilo, rekreacijo in počitek, skladno z možnostmi zavoda. Obsojenke, ki že koristijo ugodnosti prostih izhodov iz zavoda, lahko letni dopust koristijo tudi zunaj zavoda.

5. vprašanje: Kdaj so potrebne rešetke na oknih

Odgovor na 5. vprašanje:

Rešetke na oknih so potrebne na oknih prostorov, kamor vstopajo osebe zaprtega režima in pripora, vendar le v naslednjih primerih:
- če so okna orientirana na površine izven varovalnega zidu,
- če je okno znotraj varnostnega zidu, vendar je od njega odmaknjeno manj kot 4 m
- če so objekti oziroma prostori umeščeni izven varovalnega zidu in se v njih nahajajo ali gibajo obsojenke zaprtega režima in pripornice


6. vprašanje: Zakaj je režim pripora tako strog?

Odgovor na 6. vprašanje:

Režim prestajanja pripora je primerljiv z zaprtim režimom prestajanja kazni zapora. Zoper pripornico se smejo uporabiti samo tiste omejitve, ki so potrebne, da se prepreči beg ali dogovarjanje, ki bi lahko škodovalo uspešni izvedbi kazenskega postopka. Pripornica prestaja pripor v posebnih prostorih za pripor oziroma v ločenem zaprtem delu zavoda za prestajanje kazni zapora. Praviloma ne smejo biti v istem prostoru osebe, ki so sodelovale pri istem kaznivem dejanju, in ne osebe, ki prestajajo kazen, s tistimi, ki so v priporu. Če je mogoče, ne smejo biti osebe, ki so obdolžene za kaznivo dejanje v povratku, priprte v istem prostoru z drugimi pripornicami, na katere bi lahko škodljivo vplivale. S pripornico je treba ravnati humano ter varovati njeno telesno in duševno zdravje.

7. vprašanje: Koliko časa traja pripor?

Odgovor na 7. vprašanje:

Zakon o kazenskem postopku ureja pripor različno glede na fazo postopka. Tako sme biti obdolženec po sklepu preiskovalnega sodnika v priporu pridržan največ en mesec. Pripor se lahko nato podaljša še za največ dva meseca. Za hujša kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad pet let, pa se lahko trajanje pripora podaljša še za tri mesece (skupaj torej 6 mesecev). Po vložitvi obtožnice lahko traja pripor največ dve leti.

Pripor se lahko podaljša tudi ob izreku sodbe, s katero je obdolženec obsojen na kazen zapora, in sicer do pravnomočnosti sodbe oziroma do nastopa kazni, vendar najdlje do izteka kazni, izrečene v sodbi sodišča prve stopnje.

8. vprašanje: Kako gre skupaj požarna varnost in zaklepanje sob?

Odgovor na 8. vprašanje:

Podrobnejše rešitve v zvezi s tem bodo prepuščene kasnejšim fazam načrtovanja v skladu s študijo požarne varnosti.

9. vprašanje: Ali so v zaprtem oddelku sobe čez noč zaprte?

Odgovor na 9. vprašanje:

Vrata modula bodo čez noč zaprta, vrata posameznih sob pa po presoji.

10. vprašanje: Ali je prostor za prestajanje disciplinske kazni namenjen različnim režimom zaprtih oseb?

Odgovor na 10. vprašanje:

Praviloma samo za obsojenke zaprtega režima.



11. vprašanje: Ali so bile obokane odprtine tudi v 1. nadstropju gradu?

Odgovor na 11. vprašanje:

Tudi v prvem nadstropju gradu so bile nekoč na severni in južni fasadi, ki gledata proti atriju, obokane odprtine, ki so bile kasneje pozidane.

12. vprašanje: Kdo določi režim, v katerem bodo obsojenke prestajale kazen zapora?

Odgovor na 12. vprašanje:

Prehajanje iz režima v režim je v domeni ZPKZ. Praviloma se obsojenke najprej namesti v zaprti režim in se jih nato tekom prestajanja kazni premesti v svobodnejši (polodprti, odprti) režim, če se oceni da takega režima ne bodo zlorabile.

13. vprašanje: Kakšni so pogoji glede dela zaprtih oseb (delovnik, plača, dopust...)? Ali lahko delajo izven območja ZPKZ?

Odgovor na 13. vprašanje:
Obsojenke se razporedi na delo v skladu z njihovimi duševnimi in telesnimi sposobnostmi in možnostmi zavoda. V okviru možnosti zavoda se pri razporeditvi na delo upoštevajo tudi njihove želje. Lahko delajo v gospodarskih dejavnostih zavoda, na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda (t.i. hišna dela (npr. kuhinja, pralnica, knjižnica, čiščenje, delo na vrtu)), ali v okviru delovne terapije. Lahko delajo tudi zunaj zavoda pri pravnih ali fizičnih osebah. Delajo polni delovni čas ali pa krajši čas od polnega. Za delo prejmejo plačilo. Osnova za izračun plačila za delo je 25 odstotkov osnove za obračun plače orientacijskega delovnega mesta v sistemu plač javnega sektorja. 20 odstotkov plačila za delo, ki ga obsojenka prejme, se hrani kot njen obvezni prihranek in z njim lahko razpolaga šele ob odpustu. Za vsak mesec dela s polnim delovnim časom ima pravico do dveh dni letnega dopusta. Poleg tega lahko dobi še do šest dni dodatnega letnega dopusta v enem letu, pri čemer se upošteva stalnost in prizadevnost obsojenke pri delu. Obsojenka, ki je kazen zapora nastopila iz pripora, lahko za čas, ko je delala v priporu, pridobi največ 30 dni letnega dopusta v letu, ko je nastopila kazen zapora.