Dosje javnega naročila 002025/2019
Naročnik: MESTNA OBČINA LJUBLJANA, Mestni trg 1, 1000 Ljubljana
Storitve: EKONOMSKE, TEHNIČNE IN PRVNE STORITVE NA PODROČJU ENERGETSKEGA UPRVLJANJA
ZJN-3: postopek naročila male vrednosti
Vrednost naročila (pogodbe in dodatki z DDV): 152.000,00 EUR
* V kolikor gre za okvirni sporazum je lahko vrednost oddanega naročila drugačna.
   Za več informacij glejte obvestilo o oddaji naročila (razdelek II.1.7).

JN002025/2019-W01 - Obvestilo o naročilu male vrednosti (NMV1), objavljeno dne 04.04.2019
JN002025/2019-K01 - Popravek (EU 14 - SL), objavljeno dne 18.04.2019
JN002025/2019-ODL01 - Odločitev o oddaji oz. neoddaji naročila, objavljeno dne 22.05.2019
JN002025/2019-ODL01P1 - Odločitev o oddaji oz. neoddaji naročila, objavljeno dne 24.05.2019
JN002025/2019-X01 - Obvestilo o oddaji naročila male vrednosti (NMV2), objavljeno dne 11.06.2019
JN002025/2019-Pog01 - Pogodba, objavljeno dne 11.06.2019
JN002025/2019-X02 - Obvestilo o oddaji naročila male vrednosti (NMV2) - Izvajanje okvirnega sporazuma, objavljeno dne 28.10.2019
JN002025/2019-X03 - Obvestilo o oddaji naročila male vrednosti (NMV2) - Izvajanje okvirnega sporazuma, objavljeno dne 24.01.2020
JN002025/2019-X04 - Obvestilo o oddaji naročila male vrednosti (NMV2) - Izvajanje okvirnega sporazuma, objavljeno dne 23.04.2020
JN002025/2019-Dod01 - Dodatek k pogodbi, objavljeno dne 13.07.2020
JN002025/2019-X05 - Obvestilo o oddaji naročila male vrednosti (NMV2) - Izvajanje okvirnega sporazuma, objavljeno dne 29.07.2020
JN002025/2019-Pog02 - Pogodba, objavljeno dne 13.10.2020
JN002025/2019-X06 - Obvestilo o oddaji naročila male vrednosti (NMV2) - Izvajanje okvirnega sporazuma, objavljeno dne 20.10.2020
Zahtevek za revizijo

    JN002025/2019-W01 Obvestilo o naročilu male vrednosti (NMV1)
   Dodatna pojasnila

Oddelek I: Javni naročnik

Naročilo male vrednosti se oddaja na: splošnem področju
I.1 Ime in naslovi
MESTNA OBČINA LJUBLJANA
Mestni trg 1
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
Sabina Gregorinčič
sabina.gregorincic@ljubljana.si
+386 013064416
+386 013064407

Internetni naslovi
http://www.ljubljana.si

I.2 Skupno javno naročanje
I.3 Sporočanje
Objava je hkrati razpisna dokumentacija: Ne
Razpisna dokumentacija je na voljo brezplačno za neomejen in celovit neposredni dostop na:
URL: https://www.enarocanje.si/App/Datoteke/302864/espd/Nova_mapa.zip
Ponudbe ali prijave za sodelovanje je treba poslati elektronsko na URL: https://ejn.gov.si/ponudba/pages/aktualno/aktualno_javno_narocilo_podrobno.xhtml?zadevaId=8399
I.4 Vrsta javnega naročnika
Regionalni ali lokalni organ
I.5 Glavna področja dejavnosti
Javna uprava


Oddelek II: Predmet

II.1 Obseg naročila
II.1.1 Naslov
Naslov: EKONOMSKE, TEHNIČNE IN PRVNE STORITVE NA PODROČJU ENERGETSKEGA UPRVLJANJA
Referenčna številka dokumenta: 430-153/2019
II.1.2 Glavna koda CPV
Glavni besednjak Dopolnilni besednjak
79100000
II.1.3 Vrsta naročila
Storitve
II.1.4 Kratek opis
EKONOMSKE, TEHNIČNE IN PRVNE STORITVE NA PODROČJU ENERGETSKEGA UPRVLJANJA
II.1.6 Informacije o sklopih
Naročilo je razdeljeno na sklope: Ne
II.2 Opis
II.2.1 Naslov
II.2.2 Dodatna(-e) koda(-e) CPV
Glavni besednjak Dopolnilni besednjak
66100000
II.2.3 Kraj izvedbe
SI - SLOVENIJA
Glavna lokacija ali kraj izvedbe: LJUBLJANA
II.2.4 Opis javnega naročila
EKONOMSKE, TEHNIČNE IN PRVNE STORITVE NA PODROČJU ENERGETSKEGA UPRVLJANJA
II.2.5 Merila za izbiro ponudbe
Cena – Ponder:

II.2.7 Trajanje naročila ali okvirnega sporazuma
Trajanje v mesecih: 24
To naročilo je mogoče podaljšati: Ne
II.2.12 Informacije o elektronskih katalogih
II.2.13 Informacije o sredstvih EU
Naročilo se nanaša na projekt in/ali program, ki se financira s sredstvi EU: Ne


Oddelek III: Pravne, ekonomske, finančne in tehnične informacije

III.3 Pogoji za udeležbo in pogoji ki se nanašajo na javno naročilo


Oddelek IV: Postopek

IV.1.3 Informacije o okvirnem sporazumu
Obvestilo vključuje sklenitev okvirnega sporazuma.
Okvirni sporazum z enim gospodarskim subjektom.
IV.1.5 Informacije o pogajanjih
V postopek so vključena pogajanja: Da
IV.1.6 Informacije o elektronski dražbi
IV.2.2 Rok za prejem ponudb ali prijav za sodelovanje
24.04.2019   10:00
IV.2.6 Minimalni časovni okvir, v katerem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe
Trajanje v mesecih: 4 (od datuma za prejem ponudb)
IV.2.7 Način odpiranja ponudb
Datum in ura: 24.04.2019   10:10


Oddelek VI: Dopolnilne informacije

VI.2 Informacije o elektronskem poteku dela
Sprejeto bo elektronsko izdajanje računov.
Uporabljeno bo elektronsko plačilo.
VI.3 Dodatne informacije
Rok za sprejemanje ponudnikovih vprašanj: 16.04.2019   14:00
VI.5 Datum pošiljanja tega obvestila
04.04.2019



   Dodatna pojasnila
Datum objave: 15.04.2019   15:46


Številka: 430-153/2019-5
Datum:


Vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije EKONOMSKE, PRAVNE IN TEHNIČNE STORITVE NA PODROČJU ENERGETSKEGA UPRAVLJANJA V MESTNI OBČINI LJUBLJANA


V nadaljevanju vam posredujemo vprašanja, ki smo jih prejeli preko Portala javnih naročil.

Vprašanje:
vezano na opis predmeta javnega naročila, natančneje vezano na storitve za EKONOMSKO-FINANČNI DEL, opozarjamo, da smatramo, da je opredelitev meril in metodologije izbora pri javnem razpisu izključno v pristojnosti naročnika tj. MOL, zato pozivamo naročnika da to alinejo izbriše iz razpisne dokumentacije. Pozivamo, da se to alinejo črta iz opisa.

Odgovor :

Zaradi specifike javnih naročil, ki jih vodi MOL v okviru energetskega upravljanja od ekonomsko finančnega strokovnjaka pričakujemo predloge in pomoč pri opredelitvi meril in postavitvi ponderjev za kasnejšo analizo prispelih ponudb, izračun vračilnih dob in s tem povezano uspešnost prjektov. S tem namenom se alineja;
» opredelitev meril in metodologije izbora pri javnem razpisu in izvedba«
spremeni v
»pomoč naročniku pri opredelitvi meril in metodologiji izbora pri javnem razpisu in izvedbi«



Lep pozdrav,


Pripravila:
Sabina Gregorinčič

Vodja službe
Tadeja Möderndorfer



Datum objave: 18.04.2019   11:42


Številka: 430-153/2019-6
Datum:


Vsem prevzemnikom razpisne dokumentacije EKONOMSKE, PRAVNE IN TEHNIČNE STORITVE NA PODROČJU ENERGETSKEGA UPRAVLJANJA V MESTNI OBČINI LJUBLJANA


V nadaljevanju vam posredujemo vprašanja, ki smo jih prejeli preko Portala javnih naročil.


Vprašanje:
vezano na odgovor objavljen na Portalu JN "Odgovor :

Zaradi specifike javnih naročil, ki jih vodi MOL v okviru energetskega upravljanja od ekonomsko finančnega strokovnjaka pričakujemo predloge in pomoč pri opredelitvi meril in postavitvi ponderjev za kasnejšo analizo prispelih ponudb, izračun vračilnih dob in s tem povezano uspešnost prjektov. S tem namenom se alineja;
» opredelitev meril in metodologije izbora pri javnem razpisu in izvedba«
spremeni v
»pomoč naročniku pri opredelitvi meril in metodologiji izbora pri javnem razpisu in izvedbi«"

Prosimo, da pojasnite na kaj se nanaša beseda izvedba oz. za pomoč pri izvedbi česa gre?

Pojasnilo:
Beseda pomoč se nanaša na pomoč naročniku in sicer pri pripravi (opredelitvi) meril in metodologij izbora pri javnem razpisu (torej faza priprave razpisne dokumentacije) in pri izvedbi javnega razpisa (različne faze izvedbe javnega razpisa).

Vprašanje:
Glede na splošen in izredno širok opis javnega naročila predlagamo, da naročnik sklene okvirni sporazum z več gospodarskimi subjekti z odpiranjem konkurence za posamezno naročilo.
Pojasnilo:
Naročnik ocenjuje, da je predmet javnega naročila določen, podroben in jasen. Naročnik bo tudi odgovoril na vse zahteve za dodatna pojasnila.

Vprašanje:
Vezano na predložitev referenčnih potrdil prosimo za pojasnilo ali lahko predložimo reference tudi na drugem, lastnem obrazcu iz katerega bo razvidno izpolnjevanje pogoja?
Pojasnilo:
DA, v kolikor je vsebina v celoti skladna z določili obrazca iz razpisne dokumentacije.

Vprašanje:
Ugotavljamo, da je predmet javnega naročila definiran splošno, v nekaj alinejah po področjih. Pri tem pa zahteve vezane na posamezno alinejo niso jasne. Opozarjamo tudi, da naročnik ne predpisuje minimalnih rokov za izvedbo posamezne storitve, kar lahko pomeni, da bo izvajalcu dal naročilo, ki ga izvajalec ne bo moral izvesti, saj ob oddaji ponudbe ne more predvidevati minimalnih rokov za izvedbo posameznih storitev. Ne glede na to pa naročnik v pogodbi določa, da v kolikor izvajalec storitev ne bo izvedel v roku bo naročnik prekinil okvirni sporazum.

DKOM je v več svojih odločitvah zapisala »da mora naročnik predmet javnega naročila opisati jasno, nedvoumno in tako, da imajo ponudniki za pripravo ponudbe zadostne informacije. Potreba naročnika po določeni storitvi, blagu ali gradnji je ena od osnovnih predpostavk, ki mora biti izpolnjena, da naročnik prične s postopkom oddaje javnega naročila, hkrati pa je vodilo naročnika pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Tehnične specifikacije, ki v skladu s 23. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 v primeru javnih naročil blaga (ali storitev) pomenijo »specifikacijo v dokumentu, ki opredeljuje zahtevane značilnosti proizvoda ali storitve, kot so ravni kakovosti, okoljskih in podnebnih vplivov, zahteve v zvezi z oblikovanjem, prilagojenim vsem uporabnikom (vključno z dostopnostjo za invalide), ter ocenjevanje skladnosti, zahteve v zvezi z delovanjem, uporabo proizvoda, varnostjo ali dimenzijami, vključno z zahtevami v zvezi s proizvodom glede imena, pod katerim se prodaja, izrazoslovjem, simboli, preizkušanjem in preizkusnimi metodami, pakiranjem, označevanjem, uporabo znakov, navodili za uporabnike, proizvodnimi postopki in metodami na posamezni stopnji življenjske dobe blaga ali storitve, ter postopki ocenjevanja skladnosti«, naročnik ob upoštevanju določil 68. člena ZJN-3, navede v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in s tem določi zahtevane značilnosti blaga (ali storitev), ki naj bi izražale njegova pričakovanja glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. Od tehničnih lastnosti in kompleksnosti predmeta javnega naročila je odvisen način in obseg njegovega opisa, na podlagi katerega se potencialni ponudniki seznanijo s potrebami naročnika in ocenijo, ali lahko ponudijo ustrezen predmet z zahtevanimi tehničnimi lastnostmi.«

V zvezi z razlago postavljenih zahtev je Državna revizijska komisija že večkrat opozorila (npr. odločitev v zadevi št. 018-152/2018, 018-183/2018, 018-162/2018), da mora naročnik pri določanju zahtev ravnati pregledno. Načelo transparentnosti (6. člen ZJN-3) med drugim zahteva tudi, da so vsi pogoji in zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določeni jasno, natančno in nedvoumno, oziroma tako, da lahko vsi razumno obveščeni in običajno skrbni ponudniki razumejo njihov natančen obseg in jih razlagajo enako, naročnik pa lahko učinkovito preizkusi, ali ponudbe ponudnikov ustrezajo zahtevam, ki se nanašajo na zadevno javno naročilo (prim. sodbo Sodišča Evropske Unije v zadevi Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, št. C-368/10 z dne 10. 5. 2010, točka 109). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je torej preprečiti naročnikovo subjektivno oziroma arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila. Le na ta način lahko ponudniki pripravijo ne samo dopustno, temveč tudi konkurenčno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov. Navedeno je še zlasti pomembno v delu, ki se nanaša na opis predmeta javnega naročila (na primer z navedbo tehničnih specifikacij), saj je jasna in konkretna določitev predmeta javnega naročila bistven predpogoj za izvedbo postopka oddaje javnega naročila in spoštovanje temeljnih načel.

Skladno z navedenim pozivamo naročnika, da podrobneje opredeli predmet javnega naročila, tako da bo jasno in nedvoumno razvidno katere storitve bo naročal naročnik. Na več mestih se pojavljajo nejasne navedbe, tako da je nemogoče ugotoviti kaj točno je lahko predmet javnega naročila.
Kot primer navajamo:
priprava investicijske dokumentacije (DIIP, PIZ, IP, študije izvedljivosti, cost-benefit analize, ipd.) ni jasno katere druge dokumentacije
postavitev orodja za spremljanje denarnega toka projekta kakšne so lastnosti in zahteve za ta orodja, se nanaša to na izdelavo programske opreme, ?
primerjalne finančne in ekonomske analize ter študije izvedljivosti - kaj obsegajo primerjalne finančne in ekonomske analize (predvsem upoštevaje, da je npr. cost-benefit analiza zajeta že v drugi alineji)
priprava ekonomskih podlag za oblikovanje meril na javnih razpisih kakšnih ekonomskih podlag? Kaj vse morajo vsebovati?
svetovanje pri financiranju in refinanciranju projektov kakšen je obseg svetovanja?
priprava pojasnil glede finančnih, ekonomskih in davčnih vprašanj povezanih z izvajanjem ali bo naročnik v okviru tega javnega naročila naročal tudi davčno svetovanj, in če v kakšnem obsegu?
sodelovanje pri realizaciji projektov energetskega pogodbeništva ali drugih podobnih projektov z vidika sodelovanja v postopkih javnih razpisov in pripravi gradiv potrebnih za realizacijo katera gradiva za realizacijo so mišljena in kaj pomeni sodelovanje v postopkih javnih razpisov?
Pojasnilo:
Naročnik ocenjuje, da je predmet javnega naročila definiran strokovno, jasno in določno in sicer pod točko II. Opis predmeta javnega naročila. V kolikor ponudniki posameznih zahtev ne razumejo ali potrebujejo pojasnilo, potem imajo možnost, da zahtevajo pojasnilo in bo naročnik nanj odgovoril. Na splošne in pavšalne navedbe ponudnika naročnik ne more dati konkretnih odgovorov.

Glede zahteve: »priprava investicijske dokumentacije (DIIP, PIZ, IP, študije izvedljivosti, cost-benefit analize, ipd.)« naročnik pojasnjuje, da so v oklepaju primeroma navedene vrste investicijskih dokumentov, zahteva pa se nanaša na skupni pojem investicijske dokumentacije, ki je strokovno uveljavljen.

Glede zahteve: »postavitev orodja za spremljanje denarnega toka projekta« naročnik pojasnjuje, da gre za orodje, ki bo namenjeno izračunu denarnega toka projekta na način, da bo naročniku omogočeno simuliranje denarnih tokov projekta glede na podatke iz vsebine prejetih ponudb oz. druge podatke s katerimi bo naročnik razpolagal (npr. podatki iz investicijske dokumentacije). Gre za orodje, ki omogoča primerjavo in vrednotenje prejetih podatkov. Običajno se tovrstno orodje izdela v programu Microsoft Excel ali drugem primerljivem programu, ki omogoča hitro prilagajanje in spreminjanje parametrov ter merjenje njihovega vpliva.

Glede zahteve: »primerjalne finančne in ekonomske analize ter študije izvedljivosti« naročnik pojasnjuje, da gre za analize, ki bodo pripravljene v fazi izvajanja javnega razpisa in bodo namenjene primerjavi med podatki iz investicijske dokumentacije s katero bo razpolagal naročnik in podatki iz prejetih ponudb.

Glede zahteve: »priprava ekonomskih podlag za oblikovanje meril na javnih razpisih« naročnik pojasnjuje, da morajo vsebovati natančne in objektivno preverljive matematične formule, ki omogočajo primerjavo in oceno ponudb.

Glede zahteve: »svetovanje pri financiranju in refinanciranju projektov« naročnik pojasnjuje, da obseg storitev v tem trenutku za naročnika ni ugotovljiv, zato je tudi predvidena sklenitev okvirnega sporazuma in naročanje storitev glede na naročnikove sukcesivne potrebe.

Glede zahteve: »priprava pojasnil glede finančnih, ekonomskih in davčnih vprašanj povezanih z izvajanjem koncesij« naročnik pojasnjuje, da obseg storitev v tem trenutku za naročnika ni ugotovljiv, zato je tudi predvidena sklenitev okvirnega sporazuma in naročanje storitev glede na naročnikove sukcesivne potrebe.

Glede zahteve: »sodelovanje pri realizaciji projektov energetskega pogodbeništva ali drugih podobnih projektov z vidika sodelovanja v postopkih javnih razpisov in pripravi gradiv potrebnih za realizacijo« naročnik pojasnjuje, da so mišljena vsa gradiva, ki se oblikujejo v vseh fazah izvajanja postopka sklenitve energetskega pogodbeništva od faze predhodnega postopka, do faze izvajanja pogodbe. V okviru pojma »sodelovanja v postopkih javnih razpisov« naročnik predvideva vključitev izvajalca v delih, ki se nanašajo na fazo izvajanja javnega razpisa, od priprave in izračuna ocenjene vrednosti do podpisa pogodbe.
Vprašanje:
Naročnik kot pogoj za Višjega pravni svetovalca zahteva:
- vsaj trije (3) uspešno zaključeni projekti javno-zasebnega partnerstva ali koncesije, pri čemer uspešno zaključen projekt predstavlja podpisana JZP ali koncesijska pogodba v vrednosti najmanj 2,5 mio EUR brez DDV;
- vsaj tri (3) uspešno zaključena JZP projekta po principu energetskega pogodbeništva, pri čemer je posamezen projekt obsegal najmanj 15 javnih zgradb, predmet referenčnega posla je bila priprava koncesijske pogodbe po principu energetskega pogodbeništva, pri čemer pogodbena vrednost za posamezno koncesijo ali energetsko pogodbeništvo ni bila nižja od 2,5 mio EUR brez DDV. Referenca ne sme biti starejša od petih let od roka za oddajo ponudb. Kot uspešno zaključen projekt se šteje projekt pri katerem je bila podpisana JZP pogodba.

Naročnik tako za višjega pravnega svetovalca zahteva kar 6 referenčnih projektov. Navedeno je upoštevaje prakso DKOM povsem nesorazmerno. Naročnik ima možnost določiti strokovno usposobljenost posameznega kadra kot merilo za oddajo ponudbe, kot pogoj pa lahko določi zgolj minimalne zahteve, ki dokazujejo, da bo kader sposoben opravljati storitve, ki so predmet javnega naročila.

Vezano na uspešno zaključeni projekti javno-zasebnega partnerstva ali koncesije ugotavljamo, da je nesorazmerna zahteva po vrednosti najmanj 2,5 mio EUR brez DDV, saj je postopek izvedbe javno-zasebnega partnerstva enak tudi za projekte, ki so po vrednosti nižji.

Nadalje vezano na drugo alinejo pogoja kjer se zahteva »uspešno zaključena JZP projekta po principu energetskega pogodbeništva, pri čemer je posamezen projekt obsegal najmanj 15 javnih zgradb, predmet referenčnega posla je bila priprava koncesijske pogodbe po principu energetskega pogodbeništva, pri čemer pogodbena vrednost za posamezno koncesijo ali energetsko pogodbeništvo ni bila nižja od 2,5 mio EUR brez DDV« ugotavljamo, da je ta povsem nejasen. Najprej se navaja projekt JZP po principu energetskega pogodbeništva, nato se zahteva priprava koncesijske pogodbe po principu energetskega pogodbeništva nato pa koncesijo ali energetsko pogodbeništvo. Skladno z navedenim je pogoj nejasen.

Nadalje ponovno opozarjamo, da je pravni del izvedbe postopka javno-zasebnega partnerstva enak ne glede na to ali se nanaša na 1 ali 15 javnih zgradb. Navedena zahteva je izrazito v nasprotju z ustaljeno prakso DKOM, načelom sorazmernost in načelom prepovedi omejevanja konkurence.

Nesorazmerna je tudi zahteva po vrednosti za posamezno koncesijo ali energetsko pogodbeništvo, ki ne sme biti nižja od 2,5 mio EUR brez DDV. Postopek izvedbe javno-zasebnega partnerstva je s pravnega vidika enak tudi za projekte, ki so po vrednosti nižji.

Iz razpisne dokumentacije je jasno razvidno, da se bodo storitve nanašale na raznovrstne projekte, zato smatramo, da je diskriminatorno, da se zahteva 3 reference s področja energetskega pogodbeništva.

Predlagamo spremembo pogoja, tako da se glasi:
Višji pravni svetovalec: vsaj en (1) ključni strokovnjak, z naslednjimi referencami
- vsaj 2 uspešno zaključena projekta javno-zasebnega partnerstva ali koncesije, pri čemer uspešno zaključen projekt predstavlja podpisana JZP ali koncesijska pogodba.

Naročnika pozivamo, da pogoj napiše tako da bo jasen in nedvoumen, ter na enak način razumljiv vsakemu razumno skrbnemu ponudniku. Smatramo, da pogoj v takšni obliki ne omogoča oddaje ponudbe, poleg tega da je diskriminatoren in nesorazmeren. Pozivamo naročnika, da spremeni pogoj, tako da bo skladen z opisom javnega naročila, sicer bomo primorani vložiti zahtevek za revizijo.
Pojasnilo:
Pogoj za višjega pravnega svetovalca se tako glasi:
Višji pravni svetovalec: vsaj en (1) ključni strokovnjak, z naslednjimi referencami:
- vsaj dva (2) uspešno zaključena JZP projekta po principu energetskega pogodbeništva, pri čemer je posamezen projekt obsegal najmanj 15 javnih zgradb, predmet referenčnega posla je bila priprava koncesijske pogodbe po principu energetskega pogodbeništva, pri čemer pogodbena vrednost za posamezno koncesijo ali energetsko pogodbeništvo ni bila nižja od 2,5 mio EUR brez DDV. Referenca ne sme biti starejša od petih let od roka za oddajo ponudb. Kot uspešno zaključen projekt se šteje projekt pri katerem je bila podpisana JZP pogodba.
Naročnik v celoti zavrača navedbe glede nesorazmernosti oblikovanega pogoja, saj je ta v celoti povezan s predmetom javnega naročila in velikostjo projekta pri naročniku, kjer bo vrednost projekta višja od 2,5 mio eur, prav tako bo vključenih več kot 15 objektov. Prav tako se ni mogoče strinjati, da velikost projekta in število objektov ne vpliva na znanje in izkušnje imenovanega strokovnjaka. Naročnik na podlagi preteklih podobnih projektov lahko oceni, da je bistvena razlika, ali je v projektu 1 objekt ali 15 oz. več, saj s številom objektov narašča njegova kompleksnost in tudi vrednost. Naročnik ocenjuje, da bo v konkretnem primeru vključenih več kot 15 objektov, zato so zahteve sorazmerne.
Vprašanje:
Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil naslednje pogoje:
" Višji tehnični svetovalec vsaj en (1) ključni strokovnjak, z naslednjimi referencami:
- vsaj dva (2) uspešno zaključena projekta javno-zasebnega partnerstva ali koncesije po principu energetskega pogodbeništva, katerega predmet je bila priprava tehničnega dela razpisne dokumentacije in tehnični pregled prijav in ponudb na projektih energetskega pogodbeništva ali koncesij, ki so bili sofinancirani s strani EBRD ali EIB, pri čemer pogodbena vrednost za posamezno koncesijo ali energetsko pogodbeništvo ni bila nižja od 2,5 mio EUR brez DDV, projekt pa je obsegal najmanj 15 javnih zgradb. Referenca ne sme biti starejša od petih let od roka za oddajo ponudb. Kot uspešno zaključen projekt se šteje projekt pri katerem je bila podpisana JZP pogodba.

Višji energetski svetovalec vsaj en (1) ključni strokovnjak, z naslednjimi referencami:
- vsaj en (1) uspešno zaključen projekt javno-zasebnega partnerstva ali koncesije po principu energetskega pogodbeništva, katerega predmet je bila priprava energetskih osnov na projektih energetskega pogodbeništva ali koncesij, ki so bili sofinancirani s strani EBRD ali EIB, pri čemer pogodbena vrednost za posamezno koncesijo ali energetsko pogodbeništvo ni bila nižja od 2,5 mio EUR brez DDV, projekt pa je obsegal najmanj 15 javnih zgradb. Referenca ne sme biti starejša od petih let od roka za oddajo ponudb. Kot uspešno zaključen projekt se šteje projekt pri katerem je bila podpisana JZP pogodba."

Evidentno je, da sta pogoja diskriminatorna in nesorazmerna s predmetom javnega naročila. Naročnik pogoje za strokovnjake (Višji finančni svetovalec, Višji tehnični svetovalec, Višji energetski svetovalec) omejuje na financiranje s strani EBRD ali EIB, pogoj za Svetovalca za EU sredstva pa omejuje na kohezijska sredstva.
Pogoj je nejasen in nerazumljiv in že na tej osnovi protipraven in v nasprotju s prakso DKOM. V začetku navajate, da se mora nanašati projekt javno-zasebnega partnerstva ali koncesije po principu energetskega pogodbeništva, nato navajate, da mora iti za projekt energetskega pogodbeništva ali koncesije (kljub temu, da koncesija ni edina oblika javno-zasebnega partnerstva), v nadaljevanju pa je navedeno, da mora biti podpisana JZP pogodba.

Opozarjamo, da imajo so-financirani projekti primerljive zahteve, zato je zahteva po izključno projektih, ki so bili sofinancirani iz EBRD ali EIB, in ki se nanašajo na energetsko pogodbeništvo oziroma projekt JZP izrazito dikriminatorna. Toliko bolj upoštevaje opis javnega naročila, kjer so navedene storitve, ki so predmet tega naročila - niti iz ene točke opisa ne izhaja, da bo svetovalec izvajal storitve izključno na projektih so-financiranih iz EBRD ali EIB, prav tako iz razpisne dokumentacije izhaja, da delo ne bo potekalo samo na projektih energetskega pogodbeništva.
Pravila za prijavo in pridobitev sredstev tako iz Kohezijskega sklada kot tudi sredstev EBRD in EIB so primerljiva tudi za pridobitev sredstev Sklada za regionalni razvoj, Socialnega sklada, Svetovne banke, IBRD, KfW, Horizont ...
Nesmiselno se nam zdi, da naročnik od višjega tehničnega svetovalca kot tudi od višjega energetskega svetovalca zahteva reference na projektih JZP. Iz naziva strokovnjaka izhaja, da naj bi predstavljala strokovni kader s področja tehnike oz energetike. Iz opisa javnega naročila za tehnično in energetsko področje pa izhajajo storitve, ki naj bi jih ta kader opravljal. Evidentno je, da zgoraj citirana pogoja nista sorazmerna z opisom javnega naročila.

Ponovno ugotavljamo da podpisana JZP pogodbe ni povezana z delom tehničnega svetovalca oziroma energetskega svetovalca.

Prav tako ne razumemo utemeljenosti zahteve po izključno projektih katerih pogodbena vrednost za posamezno koncesijo ali energetsko pogodbeništvo ni bila nižja od 2,5 mio EUR brez DDV, projekt pa je obsegal najmanj 15 javnih zgradb. Bistvo referenčnih pogojev je, da svetovalec izkaže, da ima zanje in izkušnje potrebne za izvedbo predmetnega javnega naročila. Glede na to, da niti naročnik ne pozna predmeta javnega naročila smatramo, saj bo storitve naročal po potrebi, smatramo, da do pogoji diskriminatorni in nesorazmerni. Naročnik bi moral upoštevati referenco ne glede na to ali se nanaša na 1 ali na 15 zgradb. Naročnik s tem nedopustno omejuje konkurenco.

Naročnika pozivamo, da pogoj napiše tako da bo jasen in nedvoumen, ter na enak način razumljiv vsakemu razumno skrbnemu ponudniku. Smatramo, da pogoj v takšni obliki ne omogoča oddaje ponudbe, poleg tega da je diskriminatoren in nesorazmeren. Pozivamo naročnika, da spremeni pogoj, tako da bo skladen z opisom javnega naročila, sicer bomo primorani vložiti zahtevek za revizijo.
Pojasnilo:
Naročnik iz opredelitve referenčnega pogoja za višjega tehničnega svetovalca in višjega energetskega svetovalca umika del, ki se glasi », ki so bili sofinancirani s strani EBRD ali EIB«. Naročnik bo kot ustrezno štel vsako referenco, ki se bo nanašala na javno pogodbo sklenjeno po principu energetskega pogodbeništva, ne glede na to v kateri obliki javno-zasebnega partnerstva ali koncesije je bila sklenjena.
Vsebina pogoje se tako glasi:
Višji tehnični svetovalec vsaj en (1) ključni strokovnjak, z naslednjimi referencami:
- vsaj dva (2) uspešno zaključena projekta javno-zasebnega partnerstva ali koncesije po principu energetskega pogodbeništva, katerega predmet je bila priprava tehničnega dela razpisne dokumentacije in tehnični pregled prijav in ponudb na projektih energetskega pogodbeništva, pri čemer pogodbena vrednost za posamezno energetsko pogodbeništvo ni bila nižja od 2,5 mio EUR brez DDV, projekt pa je obsegal najmanj 15 javnih zgradb. Referenca ne sme biti starejša od petih let od roka za oddajo ponudb. Kot uspešno zaključen projekt se šteje projekt pri katerem je bila podpisana pogodba.

Višji energetski svetovalec vsaj en (1) ključni strokovnjak, z naslednjimi referencami:
- vsaj en (1) uspešno zaključen projekt javno-zasebnega partnerstva ali koncesije po principu energetskega pogodbeništva, katerega predmet je bila priprava energetskih osnov na projektih energetskega pogodbeništva, , pri čemer pogodbena vrednost za posamezno energetsko pogodbeništvo ni bila nižja od 2,5 mio EUR brez DDV, projekt pa je obsegal najmanj 15 javnih zgradb. Referenca ne sme biti starejša od petih let od roka za oddajo ponudb. Kot uspešno zaključen projekt se šteje projekt pri katerem je bila podpisana pogodba.

Vprašanje:
Naročnik kot pogoj za Višjega EU svetovalca zahteva:
"- vsaj trije (3) uspešno zaključeni projekti javno-zasebnega partnerstva ali koncesije po principu energetskega pogodbeništva, katerega predmet je bila priprava razpisne vloge za pridobitev kohezijskih sredstev, pri čemer pogodbena vrednost za posamezno koncesijo ali energetsko pogodbeništvo ni bila nižja od 5 mio EUR brez DDV, projekt pa je obsegal najmanj 5 javnih zgradb. Referenca ne sme biti starejša od petih let od roka za oddajo ponudb. Kot uspešno zaključen projekt se šteje projekt pri katerem je bila podpisana JZP pogodba in pridobljena pozitivna odločba pristojnega organa upravljanja za pridobitev nepovratnih sredstev."

Evidentno je, da je pogoj diskriminatoren in nesorazmeren s predmetom javnega naročila. Naročnik pogoje za strokovnjake (Višji finančni svetovalec, Višji tehnični svetovalec, Višji energetski svetovalec) omejuje na financiranje s strani EBRD ali EIB, pogoj za svetovalca za EU sredstva pa omejuje na kohezijska sredstva.
Opozarjamo, da imajo so-financirani projekti primerljive zahteve, zato je zahteva po izključno projektih, ki so bili sofinancirani iz kohezijskega sklada, in ki se nanašajo na energetsko pogodbeništvo oziroma koncesijo oziroma javno-zasebno partnerstvo izrazito dikriminatorna. Toliko bolj upoštevaje opis javnega naročila, kjer so navedene storitve, ki so predmet tega naročila - niti iz ene točke opisa ne izhaja, da bo svetovalec pripravljal vloge za pridobitev nepovratnih sredstev. Pravila za prijavo in pridobitev sredstev iz Kohezijskega sklada pa so seveda primerljive tudi za pridobitev sredstev EIB, EBRD, Sklada za regionalni razvoj, Socialnega sklada, Svetovne banke, IBRD, KfW, Horizont ...

Nadalje, glede na to, da naročnik išče strokovnjaka za višjega EU svetovalca je omejitev zgolj na projekte javno-zasebnega partnerstva diskriminatorna. Projekti javno-zasebnega partnerstva sofinancirani iz kohezijskega sklada v Sloveniji niso pogosti. Ne glede na to je strokovnjak z vrsto referenc pri izdelavi vloge za pridobitev nepovratnih sredstev ali kreditov več kot usposobljen za svetovanje naročniku.

Prav tako je nesorazmerna zahteva, da pogodbena vrednost za posamezno koncesijo ali energetsko pogodbeništvo ni bila nižja od 5 mio EUR brez DDV, projekt pa je obsegal najmanj 5 javnih zgradb. Postopek pridobitve EU sredstev je primerljiv ne glede na to ali gre za 1 zgradbo ali več. Prav tako smatramo, da je termin zgradba nejasne - ali je to objekt ali stavba ali oboje. Kaj se šteje pod eno zgradbo?

Ponovno ugotavljamo da podpisana JZP pogodbe in pozitivna odločba pristojnega organa upravljanja za pridobitev nepovratnih sredstev nista povezani. V kolikor je svetovalec izdelal vlogo za pridobitev nepovratnih sredstev nima vpliva na izvedbo drugih postopkov, kot je izvedba postopka JZP in podpis pogodbe.

Naročnika pozivamo, da pogoj napiše tako da bo jasen in nedvoumen, ter na enak način razumljiv vsakemu razumno skrbnemu ponudniku. Smatramo, da pogoj v takšni obliki ne omogoča oddaje ponudbe, poleg tega da je diskriminatoren in nesorazmeren. Pozivamo naročnika, da spremeni pogoj, tako da bo skladen z opisom javnega naročila, sicer bomo primorani vložiti zahtevek za revizijo.
Pojasnilo:
Naročnik pojasnuje, da je projektov energetskega pogodbeništva v obliki javno-zasebnega partnerstva, ki so v Sloveniji sofinancirani iz kohezijskih sredstev veliko (samo naročnik ima že dva podobna projekta), pri čemer je predvideno, da bo takšen tudi predmeten projekt, zato je zahteva sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila. Naročnik tudi ocenjuje, da je vsebina pogoja jasna in določna. Naročnik pri tem ne omejuje referenc samo na področje Slovenije.
Naročnik tudi zavrača navedbo, da podpisana pogodba in pridobljena pozitivna odločba pristojnega organa upravljanja za pridobitev nepovratnih sredstev nista povezana pojma, saj le oboje skupaj izkazuje uspešno referenco, brez enega od obeh elementov ne gre za uspešen projekt, ki bi lahko štel kot referenčen.

Vprašnje:
Naročnik kot pogoj strokovne sposobnosti za Višjega finančnega svetovalca zahteva:
"- vsaj dva (2) uspešno zaključena projekta javno-zasebnega partnerstva ali koncesije po principu energetskega pogodbeništva, katerega predmet je bila priprava finančnih in ekonomskih analiz na projektih energetskega pogodbeništva ali koncesij, ki so bili sofinancirani s strani EBRD ali EIB, pri čemer pogodbena vrednost za posamezno koncesijo ali energetsko pogodbeništvo ni bila nižja od 2,5 mio EUR brez DDV, projekt pa je obsegal najmanj 15 javnih zgradb. Referenca ne sme biti starejša od petih let od roka za oddajo ponudb. Kot uspešno zaključen projekt se šteje projekt pri katerem je bila podpisana JZP pogodba"

Smatramo, da je pogoj protipraven in v nasprotju z ustaljeno prakso DKOM.
Pogoj je nejasen in nerazumljiv in že na tej osnovi protipraven in v nasprotju s prakso DKOM. V začetku navajate, da se mora nanašati projekt javno-zasebnega partnerstva ali koncesije po principu energetskega pogodbeništva, nato navajate, da mora iti za projekt energetskega pogodbeništva ali koncesije (kljub temu, da koncesija ni edina oblika javno-zasebnega partnerstva), v nadaljevanju pa je navedeno, da mora biti podpisana JZP pogodba.

Opozarjamo, da imajo so-financirani projekti primerljive zahteve za pripravo ekonomsko-finančne dokumentacije, zato je zahteva po izključno projektih, ki so bili sofinancirani iz EBRD ali EIB, in ki se nanašajo na energetsko pogodbeništvo oziroma koncesijo izrazito dikriminatorna. Toliko bolj upoštevaje opis javnega naročila, kjer so navedene storitve, ki so predmet tega naročila - niti iz ene točke opisa ne izhaja, da bo svetovalec izvajal storitve izključno na projektih so-financiranih iz EBRD ali EIB. Opozarjamo, da mora biti ekonomska in finančna dokumentacija izdelana skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ (Uradni list RS, št. 60/06, 54/10 in 27/16). Pravila za izdelavo investicijske dokumentacije s strani EIB kot tudi EBRD pa so vsebinsko primerljiva zahtevam Kohezijskega sklada, Sklada za regionalni razvoj, Socialnega sklada, Svetovne banke, IBRD, KfW, ...
Vezano na zahtevo, da posamezna koncesija ali energetsko pogodbeništvo ni bilo nižje od 2,5 mio EUR brez DDV ponovno smatramo, da gre za diskriminatorno zhatevo. Naročnik namreč zahteva izdelavo ekonomskih in finančnih analiz kar je povsem splošna zahteva, zato smatramo, da ni opravičljivega razloga za zahtevo po zgolj referencah, ki so višje od 2,5 mio EUR.

Nadalje opozarjamo, da izdelava ekonomske in finančne analize ni povezana s podpisom pogodbe o izvedbi JZP, izdelovalec na sklenitev le-te tudi ne more imeti vpliva, zato smatramo, da je zahteva nepovezana in nesorazmerna s predmetom javnega naročila.

Naročnika pozivamo, da pogoj napiše tako da bo jasen in nedvoumen, ter na enak način razumljiv vsakemu razumno skrbnemu ponudniku. Smatramo, da pogoj v takšni obliki ne omogoča oddaje ponudbe, poleg tega da je diskriminatoren in nesorazmeren. Pozivamo naročnika, da spremeni pogoj, tako da bo skladne z opisom javnega naročila, sicer bomo primorani vložiti zahtevek za revizijo.
Pojasnilo:
Naročnik iz opredelitve referenčnega pogoja za višjega finančnega svetovalca umika del, ki se glasi », ki so bili sofinancirani s strani EBRD ali EIB«. Naročnik bo kot ustrezno štel vsako referenco, ki se bo nanašala na javno pogodbo sklenjeno po principu energetskega pogodbeništva, ne glede na to v kateri obliki javno-zasebnega partnerstva ali koncesije je bila sklenjena.
Vsebina pogoje se tako glasi:
- vsaj dva (2) uspešno zaključena projekta javno-zasebnega partnerstva ali koncesije po principu energetskega pogodbeništva, katerega predmet je bila priprava finančnih in ekonomskih analiz na projektih energetskega pogodbeništva, pri čemer pogodbena vrednost za posamezno energetsko pogodbeništvo ni bila nižja od 2,5 mio EUR brez DDV, projekt pa je obsegal najmanj 15 javnih zgradb. Referenca ne sme biti starejša od petih let od roka za oddajo ponudb. Kot uspešno zaključen projekt se šteje projekt pri katerem je bila podpisana pogodba.
Vprašanje:
Naročnik je za pogoj strokovne sposobnosti za Svetovalca za javno zasebna partnerstva določil:
"- vsaj trije (3) uspešno izvedeni postopki javnega naročanja za energetsko sanacijo javnih zgradb, pri čemer uspešno izveden postopek predstavlja podpisana pogodba za izvedbo energetske sanacije javnih stavb."

Najprej ugotavljamo, da je pogoj nejasen saj je izvedba in odločanje v postopku javnega naročila v pristojnosti naročnika.
Nadalje ugotavljamo, da je pogoj nesorazmerne in diskriminatoren. Postopki javnega naročanja so urejeni z zakonom in podzakonskimi predpisi, zato je diskriminatorno zahtevati, da se le-ti nanašajo izključno na energetsko sanacijo javnih stavb. Namen pogojev za strokovno sposobost je, da naročnik pridobi kater, ki bo usposobljen izvajati javno naročilo, pri tem pa naročnik ne sme nedopustno omejevati konkurence.
Opozarjamo tudi, da naročnik na več mestih navaja, da so predmet javnega naročila tudi drugi projekti, ki jih bo izvajal naročniki, zato je tovrstna zahteva še toliko bolj nesorazmerna.
Predlagamo spremembo pogoja za Svetovalca za javno zasebna partnerstva:
- vsaj trije (3) uspešno izvedeni postopki javnega naročanja, pri čemer uspešno izveden postopek predstavlja podpisana pogodba.
Pojasnilo:
Naročnik zahtevo po »svetovalcu za javno-zasebno partnerstvo« umika iz razpisne dokumentacije.

Vprašanje:
Naročnik je v razpisni dokumentaciji določil naslednji pogoj za izkazovanje tehnične sposobnosti ponudnika:
" Ponudnik je v zadnjih 5 letih uspešno izdelal vsaj:
tri (3) Akte/Koncesijske akte za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva v skladu z 36. ali 40. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu in v skladu z načeli energetskega pogodbeništva, pri čemer uspešen Akt predstavlja Akt, ki ga je potrdil mestni svet, ob tem pa vsaj en (1) potrjen oz. sprejet JZP Akt po principu energetskega pogodbeništva zajema najmanj 15 objektov;
tri (3) pogodbe javno zasebnega-partnerstva po principu energetskega pogodbeništva, ki zajema najmanj 15 javnih objektov, pri čemer uspešno pogodbo predstavlja podpisana pogodba med javnim in zasebnim partnerjem;
ponudnik je kot svetovalec sodeloval pri vsaj dveh javnih razpisih, ki sta se je izvajala po principu energetskega pogodbeništva, ki sta zajemala najmanj 15 javnih objektov."

Smatramo, da je le-ta proti praven in v nasprotju z določili ZJN-3, in sicer iz naslednjih razlogov:
1. vezano na prvo alinejo pogoja:
- zahtevate, da je akte potrdil mestni svet - mestnih občin je v Sloveniji relativno malo, smatramo pa da na ta način nedopustno omejujete konkurenco, prav tako s tem izključujete akte pripravljene za ministrstvo ali druge državne organe.
- zahteva po 15 objektih po principu energetskega pogodbeništva je izrazito nesorazmerna s predmetom javnega naročila, saj naročnik (1.) na več mestih v razpisni dokumentaciji navaja, da so predmet javnega naročila tudi storitve svetovanja pri drugih projektih naročnika (jasna je nesorazmernost, da se v pogojih osredotočate izključno na energetsko pogodbeništvo) in (2.) z vidika priprave akta/koncesijskega akta je irelevantno ali se nanaša na 1 ali na 15 objektov, saj je s pravnega vidika postopek priprave koncesijskega akta enak in število objektov nima nikakršnega vpliva na kvaliteto izdelave koncesijskega akta.
Izdelava koncesijskega akta je pravna storitev, zato smatramo, da je zapis pogoja namerno diskriminatoren in nesorazmerne, ter krši načela javnega naročanja.
Predlagamo zapis prve alineje pogoja na naslednji način:
- 2 Akte/Koncesijske akte za vzpostavitev javno-zasebnega partnerstva v skladu z 36. ali 40. členom Zakona o javno-zasebnem partnerstvu pri čemer uspešen Akt predstavlja Akt, ki je bil potrjen oz. sprejet

2. vezano na drugo alinejo pogoja:
- kot navedeno zgoraj zahtevate pogodbe po principu energetskega pogodbeništva, kljub temu, da več mestih v razpisni dokumentaciji navijte, da so predmet javnega naročila tudi storitve svetovanja pri drugih projektih naročnika (jasna je nesorazmernost, da se v pogojih osredotočate izključno na energetsko pogodbeništvo)
- izdelava pogodbe za izvedbo javno-zasebnega partnerstva je enako kakovostna ne glede na število objektov - pravna storitev potrebna za pripravo tovrstne pogodbe je enaka ne glede na to ali se nanaša na 1 ali na 15 objektov
Predlagamo zapis prve alineje pogoja na naslednji način:
- 2 pogodbe javno zasebnega-partnerstva, pri čemer uspešno pogodbo predstavlja podpisana pogodba med javnim in zasebnim partnerjem;

3. vezano na 3. alinejo pogoja:
- enako kot navedeno zgoraj smatramo, da je zahteva po področju energetskega pogodbeništva ne samo nesorazmerna s predmetom javnega naročila ampak tudi neupravičena, saj gre pri izvedbi javnega razpisa za poznavanje zakonodaje, ki je aplikativna za vsa javno-zasebna partnerstva
- postopek javnega razpisa je enak ne glede na to koliko objektov je predmet tega postopka
- pogoj je prav tako nejasen, saj ni jasno ali se javni razpis nanaša na javni razpis za izvedbo javno-zasebnega partnerstva ali se nanaša na kakšen drug javni razpis npr. javno naročilo skladno z ZJN-3.
Predlagamo spremembo pogoja:
ponudnik je kot svetovalec sodeloval pri vsaj dveh javnih razpisih ali javnih naročilih.

ZJN-3 v prvem odstavku 76. člena določa, da lahko naročnik določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se lahko med drugim nanašajo na tehnično sposobnost. Kot zahtevo za sodelovanje lahko naročnik gospodarskim subjektom v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZJN-3 naloži le pogoje iz tega člena. Naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Smatramo, da je naročnik v predmetnem primeru določil pogoje, ki so tako po številu kot po vsebini izrazito nesorazmerni z obsegom in predmetom javnega naročila.

Državna revizijska komisija je v več svojih odločitvah zavzela stališče da so naročniki pri postavljanju pogojev dolžni spoštovati načelo sorazmernosti.
"Pogoji (tudi referenčni) morajo biti torej oblikovani na način, ki zagotavlja enakopravno obravnavo vseh ponudnikov in pošteno konkurenco v postopku pridobivanja naročila ter mora biti povezani in sorazmerni s predmetom naročila. Kot je Državna revizijska komisija zapisala že v svojih številnih odločitvah, zagotavljanje enakopravne obravnave ne pomeni, da mora naročnik svoje zahteve oblikovati tako, da sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila omogoči prav vsem ponudnikom na relevantnem trgu. Naročnik namreč prav z določanjem posameznih pogojev ponudnike razvrsti na tiste, ki zahteve izpolnjujejo in lahko zato kot usposobljeni ponudniki sodelujejo v postopku, ter tiste, ki ene ali več posameznih zahtev ne izpolnjujejo in zato v postopku ne morejo sodelovati. Naročniki so v postopkih oddaje javnih naročil upravičeni postavljati pogoje, ki imajo za posledico omejevanje kroga potencialnih ponudnikov za izvedbo javnega naročila oziroma njihovo razlikovanje. Takšno omejevanje potencialnih ponudnikov pa je dopustno le iz razlogov, ki so za javno naročilo bistveni ter so z njim povezani in sorazmerni, oziroma le na podlagi okoliščin, ki jih je mogoče vsebinsko objektivno utemeljiti."

Iz zgoraj citiranega pogoja je jasno, da le-ta ni sorazmeren, hkrati pa smatramo, da naročnik svojih zahtev v pogoju ne more objektivno utemeljiti.
Pozivamo naročnika, da spremeni zgoraj citirani pogoj, sicer bomo primorani vložiti zahtevek za revizijo zoper določila razpisne dokumentacije.
Pojasnilo:
Naročnik daje naslednje pojasnilo glede reference ponudnika in sicer, da se kot ustrezen akt šteje vsak splošen akt, ki ga je sprejel predstavniški organ lokalne samoupravne skupnosti ali vlada RS in izpolnjuje pogoje iz 36. ali 40. člena Zakona o javno-zasebnem partnerstvu. Glede preostalih navedb naročnik pojasnjuje, da bo predmet svetovanja v konkretnem javnem naročilu tudi projekt energetskega pogodbeništva, ki ga ima naročnik v planu in zajema več kot 15 objektov, zato je postavljen pogoj sorazmeren in povezan s predmetom javnega naročila. Večje število objektov namreč v projektih energetskega pogodbeništva bistveno vpliva na kompleksnost pravnega razmerja, zato je zahteva po tovrstnih izkušnjah utemeljena. Prav tako pa je treba poudariti, da koncept energetskega pogodbeništva predstavlja specifičen projekt javno-zasebnega partnerstva tako z vidika delitve tveganj, kot z vidika oblikovanja razmerja med partnerjema, zato terja specifično znanje in izkušnje in ga ni mogoče enačiti z drugimi projekti javno-zasebnih partnerstev.


Vprašanje:
vezano na opis projekta (PRAVNI DEL) navajate:
" priprava osnutka koncesijskega akta, vključno s pripravo gradiva in zastopanje na mestnem svetu
in njegovih delovnih telesih;
svetovanje v postopku izvedbe javnega razpisa in pomoč ter zastopanje na pogajanjih;"

Ali kot naročnik, ki je občina smatrate, da je zakonito, da vas izvajalec, ki bo svetoval pri javnem razpisu zastopa na pogajanjih?
Enako velja za zastopanje na mestnem svetu.
Pojasnilo:
Naročnik pojasnjuje, da je mišljeno zastopanje v smislu pomoči pri argumentaciji in podajanje pojasnil, ne pa zastopanje v smislu pravnega zastopanja.

Vprašanje:
v Opisu projekta (TEHNIČNI DEL) navajate: " pomoč pri tehničnih zadevah, ki bodo predmet morebitnih dodatkov h koncesijski pogodbi in
drugih pogodbah na podobnih projektih"
Prosimo da jasno in nedvoumno pojasnite kateri so drugi projekti.
Pojasnilo:
Kot drugi projekti so mišljeni projekti sklenjeni v postopkih oddaje javnih naročil in v postopkih oblikovanja javno-zasebnih partnerstev ter koncesij.

Vprašanje:
vezano na Opis javnega naročila (EKONOMSKO-FINANČNI DEL) prosimo za dodatno pojasnilo kaj v alineji " definiranje in vrednotenje javnih spodbud v projektih javno-zasebnega partnerstva" smatrate kot definiranje javnih spodbud.

Pojasnilo:
Pojem javne spodbude vključuje vsako obliko sofinanciranja javnih projektov iz sredstev skladov EU ali državnega proračuna.
Vprašanje:
pri Storitvah (EKONOMSKO-FINANČNI DEL) navajate " revizija koncesijskih pogodb". Ali je to napaka - smatramo namreč, da to sodi pod pravne storitve. V kolikor ni napaka prosimo za pojasnilo za kakšna vrsta revizije pogodbe je mišljena.
Pojasnilo:
Pod pojmom revizija je mišljen ekonomsko-finančni pregled koncesijskih pogodb.
Vprašanje:
v opisu storitev (EKONOMSKO-FINANČNI DEL) navajate "ekonomska analiza projektov", "primerjalne finančne in ekonomske analize ter študije izvedljivosti", "priprava investicijske dokumentacije (DIIP, PIZ, IP, študije izvedljivosti, cost-benefit analize, ipd.)"

Glede na to, da se večkratno navaja ekonomske in finančne analize poleg anazlie cost-benefit, ki je del tudi študije izvedljivost, ter da se navaja izdelava investicijske dokumentacije prosimo da pojasnite natančno kakšne vrste analiz (ekonomskih in finančnih) boste naročali.

Prav tako v alineji "" priprava investicijske dokumentacije (DIIP, PIZ, IP, študije izvedljivosti, cost-benefit analize, ipd.)" ne definirate jasno katere vrste investicijske dokumentacije boste še naročali.

DKOM se je v svojih odločitvah že večkratno opredelila, da mora biti opis javnega naročila takšen, da omogoča razumno skrbnim ponudnikom predajo primerljivih ponudb.
Prosimo, da jasno in nedvoumno opredelite predmet javnega naročila.
Pojasnilo:
Glede zahteve: »priprava investicijske dokumentacije (DIIP, PIZ, IP, študije izvedljivosti, cost-benefit analize, ipd.)« naročnik pojasnjuje, da so v oklepaju primeroma navedene vrste investicijskih dokumentov, zahteva pa se nanaša na skupni pojem investicijske dokumentacije, ki je strokovno uveljavljen in ga opredeljujejo javni predpisi s področja vodenja javnih investicij in predpisi, ki urejajo področje koncesij in javno-zasebnih partnerstev.

Vprašanje:
pozivamo za pojasnilo alineje v opisu javnega naročila (EKONOMSKO-FINANČNI DEL), ki se nanaša na zastopanje na pogajanjih in ob morebitnih drugih postopkih. Smatramo, da je naročnik protipravno določil opis projekta v delu, ki se nanaša na zastopanje kot ekonomsko-finančne storitve. Predvsem pa ni jasno pri katerih postopkih - to je namreč ključno za pripravo prijave/ponudbe.
Pojasnilo:
Naročnik pojasnjuje, da je mišljeno zastopanje v smislu pomoči pri argumentaciji in podajanje pojasnil, ne pa zastopanje v smislu pravnega zastopanja.

Vprašanje:
Prosimo naročnik, da specificira in podrobneje opredeli kaj pomei alineja " postavitev orodja za spremljanje denarnega toka projekta" v opisu Stroitev - EKONOMSKO - FINANČNI DEL. Smatramo, da je opis splošen in pomankljiv. Kaj bo predmet naročila za postavitev orodja?

Pojasnilo:
Glede zahteve: »postavitev orodja za spremljanje denarnega toka projekta« naročnik pojasnjuje, da gre za orodje, ki bo namenjeno izračunu denarnega toka projekta na način, da bo naročniku omogočeno simuliranje denarnih tokov projekta glede na podatke iz vsebine prejetih ponudb oz. druge podatke s katerimi bo naročnik razpolagal (npr. podatki iz investicijske dokumentacije). Gre za orodje, ki omogoča primerjavo in vrednotenje prejetih podatkov. Običajno se tovrstno orodje izdela v programu Microsoft Excel ali drugem primerljivem programu, ki omogoča hitro prilagajanje in spreminjanje parametrov ter merjenje njihovega vpliva.

Vprašanje:
Iz opisa storitev tehničnega dela izhaja, da gre za storitve, ki so vezane na delo energetskega managerja, v zvezi s čimer se na podlagi izvedenih izobraževanj podeljujejo certifikati EUREM. Naročnik pa na drugi strani v pogojih za višjega tehničnega svetovalca in višjega energetskega svetovalca zahteva mešanico drugih znanj, ki z energetskim managerjem nimajo nobene zveze. Slednji namreč lahko delo opravlja na podlagi JZP projekta ali klasičnega javnega naročila, saj so njegove storitve vezane na pogodbo z naročnikom/investitorjem/uporabnikom, ne pa z izvajalcem JZP oz. koncesionarjem. Torej nima JZP ali koncesijska pogodba nobene zveze z zavezami, ki jih opravlja energetski manager, zato se zahteva, da se zahteva po tem, da je projekt vezan na JZP črta iz pogojev za višjega energetskega svetovalca in višjega tehničnega svetovalca.

Enako je popolnoma pretirana zahteva po tem, da se referenca višjega tehničnega svetovalca in višjega energetskega svetovalca zahteva na 15 javnih zgradbah. Znanja tehničnega svetovalca in energetskega svetovalca se namreč jasno izkažejo že na enem objektu, ki je lahko večje površine, hkrati pa iz pogoja ni prav nič jasno kakšne aktivnosti ukrepov se zahteva, kar ponovno daje povsem nejasnost glede primerljivosti referenčnih projektov. Nobene osnove tudi ni, da bi energetski svetovalec deloval drugače na javnih objektih, kot na zasebnim objektih, zato je tudi ta zahteva povsem brez osnove.

Razpis je očitno pisan na kožo kadrom, ki so z naročnikom že sodelovali in jih sedaj preferira na način, da bodo to edini mogoči izvajalci glede na napisane pogoje. Od naročnika se pričakuje, da dopusti sodelovanje več konkurenčnim ponudnikom in kadrom, ki so brez dvoma kvalitetni, kar so izkazali z desetletnim delom in odličnimi rezultati.
Pojasnilo:
Naročnik razpolaga s kadrom, ki je zaposlen pri naročniku in izpolnjuje pogoje za energetskega managerja, zato v tem delu posebnega strokovnjaka ne potrebuje.
Naročnik pojasnjuje, da ima v planu projekt energetskega pogodbeništva na več kot 15 stavbah, pri čemer so reference in znanje na področju energetskega pogodbeništva na javnih objektih bistveno drugačne kot na zasebnih objektih, tako z vidika argumentacije, postopkov priprave mnenje, manjše fleksibilnosti v fazi izvajanja, objektivnosti in transparentnosti opisov, etc.
Projektov energetskega pogodbeništva na 15 in več javnih objektih po kompleksnosti in vsebinski zahtevnosti ni mogoče primerjati s projekti energetskega pogodbeništva na enem objektu, saj je potreben pregled nad celotnim projektom, vsemi objekti in vsemi ukrepi, kar terja specifična znanja in izkušnje.
Vprašanje:
Višji tehnični svetovalec svoje znanje in izkušnje iz priprave tehničnega dela razpisne dokumentacije in tehničnega dela prijav izkaže tudi v primeru, če pogodba JZP ni bila sklenjena, saj sklenitev pogodbe ni v domeni višjega tehničnega svetovalca, temveč je odvisna od povsem drugih okoliščin, na katere ta nima vpliva, zato nikakor ni moč nepriznati kompetenc višjemu tehničnemu svetovalcu iz razloga nesklenjene pogodbe JZP ali koncesijske pogodbe, če je ta na drugi strani kvalitetno opravil svojo storitev priprave tehničnega dela razpisne dokumentacije in pregled tehničnega dela prijav. Naročnika se poziva, da umakne sporno zahtevo iz referenčnega pogoja.
Pojasnilo:
Naročnik ocenjuje, da je sklenjena pogodba bistven element uspešnosti reference, pri čemer je podpis in sklenitev pogodbe odvisna tudi od tehničnega svetovalca.
Vprašanje:
Naročnik za kader Višji tehnični svetovalec , Višji energetski svetovalec postavlja povsem nesorazmerno zahtevo in sicer da projekt temelji na principu energetskega pogodbeništva, glede na aktivnosti, ki se z razpisom zahtevajo od navedenih svetovalcev nikakor ni pogojena vezanost na JZP ali koncesijo, saj je jasno, da so aktivnosti višjega tehničnega svetovalca in višjega energetskega svetovalca izkazane na kateremkoli projektu, kjer se opravljajo storitve energetskega managementa, zato se naročnika poziva, da dopusti reference energetskih managerjev, s čimer se v celoti izkazuje usposobljenost kadrov. Glede na ostale zahtevane kadre, ki bodo pokrili pravni in finančni del, ki je povezan s postopkovnim okvirom javno-zasebnega partnerstva in koncesij, se od višjega tehničnega svetovalca in višjega energetskega svetovalca ne more zahtevati znanj, ki so za njuno funkcijo nerelevantna in so hkrati izkazana z drugimi kadri, ki izvajajo aktivnosti postopka ali finančnih analiz za JZP projekte.
Pojasnilo:
Naročnik razpolaga s kadrom, ki je zaposlen pri naročniku in izpolnjuje pogoje za energetskega managerja, zato v tem delu posebnega strokovnjaka ne potrebuje.
Naročnik pojasnjuje, da ima v planu projekt energetskega pogodbeništva na več kot 15 stavbah, pri čemer so reference in znanje na področju energetskega pogodbeništva na javnih objektih bistveno drugačne kot na zasebnih objektih, tako z vidika argumentacije, postopkov priprave mnenje, manjše fleksibilnosti v fazi izvajanja, objektivnosti in transparentnosti opisov, etc.
Projektov energetskega pogodbeništva na 15 in več javnih objektih po kompleksnosti in vsebinski zahtevnosti ni mogoče primerjati s projekti energetskega pogodbeništva na enem objektu, saj je potreben pregled nad celotnim projektom, vsemi objekti in vsemi ukrepi, kar terja specifična znanja in izkušnje.
Vprašanje:
Za kadre Višji finančni svetovalca je povem nerelevnatno z vidika izkazovanja njegove usposobljenosti podpis pogodbe JZP, saj se kakovost dela višjega finančnega svetovalca izkaže, ko ta izvede zahtevano finančno študijo, kot to zahteva referenčni pogoj. Višji finančni svetovalec NE izvaja postopka za izbor izvajalca /zasebnega partnerja/koncesionarja, zato je zahteva, da ima referenčni projekt za naveden kader podpisano pogodbo popolnoma nesorazmeren z delom, ki izkazuje usposobljenost zahtevanega kadra. Naročnika se poziva, da črta zahtevo glede podpisane pogodbe iz referenčnega pogoja za naveden kader višjega finančnega svetovalca.
Pojasnilo:
Naročnik ocenjuje, da je sklenjena pogodba bistven element uspešnosti reference, pri čemer je podpis in sklenitev pogodbe odvisna tudi od finančnega svetovalca. Naročnik predvideva vključitev finančnega svetovalca v vseh fazah izvedbe javnega razpisa za izbor izvajalca energetskega pogodbeništva.

Vprašanje:
Naročnik v referenčnem pogoju za višjega EU svetovalca zahteva, da je ta v zadnjih 5 letih uspešno izvedel vsaj 3 uspešno zaključene projekte energetskega pogodbeništva katerega predmet je bila izdelava razpisne vloge za pridobitev kohezijskih sredstev in pogodbena vrednost za posamezno koncesijo ni bila nižja od 5 mio EUR brez DDV in je obsegala najmanj 5 javnih zgradb. Naročnik za referenčne projekte zahteva tudi podpisano pogodbo JZP in pridobljeno pozitivno odločbo pristojnega organa upravljanja za pridobitev nepovratnih sredstev.
Navedena zahteva naročnika je nesorazmerna s predmetom naročila in hkrati očitno posega v zagotavljanje konkurence med ponudniki.
Dejstvo je, da višina investicije nikakor ne izkazuje usposobljenosti višjega EU svetovalca, da zna pripraviti popolno vlogo, ki je predmet odobritve. Vloga namreč ni v nobenem delu različna, če gre za investicijo v višini 2,5 mio EUR brez DDV ali 5 mio EUR, zato gre za očitno neosnovano zahtevo, ki hkrati nima nobenega temelja s konkretnim naročilom, kjer se naročnik v 3. členu okvirnega sporazuma ne zavezuje naročiti določene količine storitev niti ni vezan na vrsto naročenih storitev.
Prav tako je v celoti s funkcijo zahtevanega kadra neosnovana zahteva, da je za referenčni projekt sklenjena pogodba JZP, saj se s tem v nobenem delu ne izkazuje usposobljenost referenčnega kadra, ta namreč ne vodi postopka izbora zasebnega partnerja, niti ni v odvisnosti njegovega dela uspešen zaključek postopka sklenitve koncesijske pogodbe oz. pogodbe JZP. Iz tega razloga se terja črtanje zahteve, da je za referenčni projekt sklenjena pogodba JZP oz. koncesijska pogodba. Uspešnost dela višjega EU svetovalca se namreč izkazuje
Pojasnilo:
Naročnik ocenjuje, da je sklenjena pogodba bistven element uspešnosti reference, pri čemer je podpis in sklenitev pogodbe odvisna tudi od višjega EU svetovalca, saj je praviloma pridobitev kohezijskih sredstev eden od pogojev pod katerimi se pogodba sklepa. Prav tako velikost projekta tako po vrednosti, kot po številu objektov bistveno vpliva na obseg in vsebino pripravljene vloge. Naročnik pojasnjuje, da ima v planu projekt energetskega pogodbeništva na več kot 15 stavbah, zato je postavljen pogoj sorazmeren in povezan s predmetom javnega naročila.
Vprašanje:
Naročnik referenčne zahteve za višjega tehničnega svetovalca, višjega energetskega svetovala in višjega finančnega svetovalca veže na izkazovanje referenc, ki so bile sofinancirane s strani EBRD ali EIB. Navedena zahteva je v celoti nesorazmerna in hkrati posega v zagotavljanje konkurence, saj preferira v naprej znanega ponudnika.
Dejstvo je, da vir financirana v nobeni meri ne odreja izkazovanja usposobljenosti kadrov, ki so izpostavljeni in se nanje veže predmetna zahteva. Dejstvo je, da je tudi naročnik v okviru projekta, ki se izvaja pridobil sredstva iz Kohezijskega sklada in ne EBRD ali EIB, zato je zahteva po izkazovanju referenc iz tega naslova nesorazmerna s predmetom naročila. Naročnik poleg nesorazmerne zahteve očitno to podaja z razlogom omejitve konkurence na favoriziranega ponudnika, zato se naročnika poziva, da nezakonito zahtevo umakne.
Pojasnilo:
Naročnik iz opredelitve referenčnega pogoja za višjega tehničnega svetovalca in višjega energetskega svetovalca umika del, ki se glasi », ki so bili sofinancirani s strani EBRD ali EIB«.

Vprašanje:
Naročnika se poziva, da v okviru referenčnih pogojev pod št. 3 in 4 umakne zahtevo, da morajo referenčne pogodbe za projekte energetskega pogodbeništva obsegati najmanj 15 javnih zgradb.
Dejstvo je, da pogoj ni sorazmeren s predmetom javnega naročila, saj se naročnik v konkretnem javnem naročilu nikjer ne zaveže, da bo ekonomske storitve, storitve tehničnega dela, pravne storitve in storitve energetskega/EU dela zahteval na več kot 15 oz. 5 javnih zgradbah. Dejstvo, da se naročnik ne zavezuje k naročanju storitev, ki bi bile vezane na več kot 15 javnih zgradb izhaja iz 3. člena okvirnega sporazuma, ki določa, da naročnik po obsegu in časovno ne more v naprej opredeliti potreb po storitvah, ki so predmet okvirnega sporazuma, zato se naročnik ne zavezuje, da bo naročil določeno vrsto storitve ali določen obseg storitev, ampak bo naročal le tiste storitve in v takšnem obsegu, kot jih bo v danem trenutku potreboval, za kar bo pri obračunu upošteval cene iz ponudbe izbranega ponudnika.
Ker torej naročnik ne daje minimalnega obsega storitev je popolnoma nesorazmerna tudi referenčna zahteva, ki se veže na kadre in ponudnika in terja projekte energetskega pogodbeništva na najmanj 15 oz. 5 javnih zgradbah.
Poleg evidentne nesorazmernosti zahtevanega referenčnega pogoja za kadre in ponudnika glede projektov energetskega pogodbeništva na najmanj 15 oz. 5 javnih zgradbah, gre hkrati za referenčni pogoj, ki pretirano omejuje konkurenco, saj so se v referečnem obdobju v Sloveniji izvajali projekti, ki so obsegali takšno število javnih zgradb, izjemoma, primer je Ljubljana in Novo mesto, s čimer naročnik zaradi kombinacije kadrov in referenc evidentno preferira enega ponudnika, kar je nedopustno. Dejstvo je, da se usposobljenost ponudnika, za izvedbo referenčnih storitev nikakor ni pogojena s številom objektov, ki so bili vključeni v projekt energetskega pogodbeništva. Dejstvo je, da se usposobljenost za izvedbo postopka JZP projekta po principu energetskega pogodbeništva, za pripravo finančnih in ekonomskih analiz, priprava tehničnih specifikacij in tehničnega pregleda prijav in ponudb na projektih energetskega pogodbeništva, priprava energetskih osnov in priprava razpisne vloge za pridobitev kohezijskih sredstev, izkazuje v polnosti tudi v primeru, če je v projektu energetskega pogodbeništva ena zgradba. Naročnik namreč ne definira minimalne kvadrature referenčne zgradbe na katerih so se vršile referenčne aktivnosti, kar je dodani pokazatelj, da gre izključno za zahtevo, katere namen je omejevanje konkurence. Dejstvo je, da lahko ena referenca obsega večjo površino kot 15 objektov skupaj, zato se naročnika poziva, da kot sporni del referenčnega pogoja za kadre in ponudnika dopusti reference na projektih energetskega pogodbeništva, kjer je bil vključen 1 objekt, saj se s tem v celoti izkaže strokovna usposobljenost kadrov kot ponudnika.
Pojasnilo:
Naročnik pojasnjuje, da ima v planu projekt energetskega pogodbeništva na več kot 15 stavbah in vrednosti višji od 2,5 mio EUR, pri čemer so zahtevane reference in kadri povezani s predmetom javnega naročila in sorazmerni glede na predviden obseg projekta, ki ga ima naročnik v planu
Naročnik na podlagi preteklih podobnih projektov lahko oceni, da je bistvena razlika, ali je v projektu 1 objekt ali 15 oz. več, saj s številom objektov narašča njegova kompleksnost in tudi vrednost. Naročnik ocenjuje, da bo v konkretnem primeru vključenih več kot 15 objektov, zato so zahteve sorazmerne.
Naročnik postavljenih zahtev glede kadrov in referenc ne omejuje na območje Slovenije.

Vprašanje:
Razpis je zaradi nesorazmernih referenčnih pogojev za ponudnika in kadre nezakonit, saj pretirano omejuje konkurenco in sicer na enega favoriziranega ponudnika, ki je očitno sugeriral nivo pogojev, saj drugače ne gre razumeti namena naročnika, da zahteva pogoje, ki niso povezani s premetom naročila. Od naročnika se zahteva, da referenčne pogoje omili na način, da bodo ti sorazmerni s predmetom naročila in bodo zagotavljali oddajo več konkurenčnih ponudb.
Pojasnilo:
Naročnik je na navedeno vprašanje že odgovoril.

Vprašanje:
vezano na opis predmeta javnega naročila, natančneje vezano na storitve za EKONOMSKO-FINANČNI DEL, opozarjamo, da smatramo, da je opredelitev meril in metodologije izbora pri javnem razpisu izključno v pristojnosti naročnika tj. MOL, zato pozivamo naročnika da to alinejo izbriše iz razpisne dokumentacije. Pozivamo, da se to alinejo črta iz opisa.

Pojasnilo:
Naročnik je na navedeno vprašanje že odgovoril.

Lep pozdrav,


Pripravila:
Sabina Gregorinčič

Vodja službe
Tadeja Möderndorfer