Datum objave: 08.05.2019   13:58

VPRAŠANJE
Pozdravljeni,
v zvezi z javnim naročilom za pogarancijsko vzdrževanje IBM opreme centralnega vozlišča postavljamo sledeča vprašanja:

Limitation of liability (LOL) - Omejitev odškodninske odgovornosti
Vprašanje: Glede na ustaljeno poslovno prakso v sorodnih mednarodnih projektih, kjer se odškodninska odgovornost izvajalca omejuje tako po višini kot po vsebini. Predlagamo, da se odškodninska odgovornost izvajalca omeji na višino pogodbene vrednosti in da se pri tem izključi odgovornost za posredno škodo, vključno s škodo na podatkih (glede na to, da izvajalec ne bo dostopal do informacij oziroma podatkov naročnika) in zahtevke tretjih oseb (glede na to, da škoda tretjim osebam ne nastane glede na predmet pogodbe).

ČLEN 2 - Predmet okvirnega sporazuma
Vprašanje: Vprašanje se nanaša na 5. točko. Predlagamo, da se za na novo vključeno opremo stranki dogovorita z aneksom k temu sporazumu, za stroške vzdrževanja na novo dodane opreme pa se naročnik in izvajalec dogovorita pred vključitvijo le-te v vzdrževanje.

ČLEN 6 - Plačilni pogoji
Vprašanje: Vprašanje se navezuje na 6. člen osnutka Okvirnega sporazuma, točko 4. Iz predlaganega besedila izhaja, da je štetje plačilnega roka vezano na razpored delovnega časa pri naročniku, kar pomeni, da potencialni izvajalec ne more natančno vedeti kdaj bo dolgovano plačilo dejansko prejel. Predlagamo, da se upošteva zgolj dela proste dneve po samem zakonu in ne morebitna odstopanja glede delovnega časa, ki so specifično urejena zgolj za naročnika

Vprašanje: Vprašanje se navezuje na 6. člen osnutka Okvirnega sporazuma, točko 12. Glede na dejstvo, da so terjatve iz zdravstvega zavarovanja pravno popolnoma ločene od nakupa storitev, ki se ureja po tej pogodbi, predlagamo izbris celotne točke.

Vprašanje: Vprašanje se navezuje na 6. člen osnutka Okvirnega sporazuma, točki 6 in 7. Predelagamo, da se obe navedeni točki izbrišeta iz Okvirnega sporazuma in se morebitni popusti ob predčasnih plačilih med naročnikom in izvajalcem dogovorijo sproti.

Vprašanje: Vprašanje se navezuje na 6. člen Okvirnega sporazuma, točka 13. Prosimo za natančnejše pojasnilo te točke.

ČLEN 7 - Pogodbena kazen
Vprašanje: Vprašanje se nanaša na točko 5. Glede na to, da smo tako ponudnik kot proizvajalec opreme, ki je predmet tega javnega naročila, predlagamo izbris omenjene točke.

Vprašanje: Vprašanje se nanaša na točko 6. Glede na ustaljeno poslovno prakso v sorodnih mednarodnih projektih, kjer se odškodninska odgovornost izvajalca omejuje tako po višini kot po vsebini. Predlagamo, da se odškodninska odgovornost izvajalca omeji na višino pogodbene vrednosti in da se pri tem izključi odgovornost za posredno škodo, vključno s škodo na podatkih (glede na to, da izvajalec ne bo dostopal do informacij oziroma podatkov naročnika) in zahtevke tretjih oseb (glede na to, da škoda tretjim osebam ne nastane glede na predmet pogodbe).

ČLEN 10 - Varovanje podatkov
Vprašanje: Vprašanje se navezuje na 10. člen osnutka Okvirnega sporazuma. Glede na predmet pogodbe in dejstvo, da izvajalec ne bo dostopal do informacij oziroma podatkov naročnika, ki bi bile varovane po samem zakonu, predlagamo, da se kot zaupne varujejo informacije, ki so kot takšne označene, in sicer za dobo 5 let od razkritja z možnostjo podaljšanja še za dobo 5 let.

Za pojasnila in odgovore v naprej hvala.




ODGOVOR

Okvirni sporazum - omejitev odškodninske odgovornosti
Glede omejitve poslovne odškodninske odgovornosti naročnik pojasnjuje, da skladno z 242. členom Obligacijskega zakonika ni mogoče s pogodbo vnaprej izključiti poslovne odškodninske odgovornosti za naklep ali hudo malomarnost, prav tako ima upnik v primeru omejitve višine odškodnine pravico do popolne odškodnine, če je dolžnik povzročil nemožnost izpolnitve namenoma ali iz hude malomarnosti.
Upoštevaje navedeno naročnik vašemu predlogu lahko le delno ugodi, pri čemer omejitev odgovornosti učinkuje za obe stranki.
Posledično se v 5. člen okvirnega sporazuma na koncu doda nov odstavek, ki se glasi »Odškodninska odgovornost posamezne stranke iz naslova tega okvirnega sporazuma je omejena na višino maksimalne vrednosti tega okvirnega sporazuma (z DDV), odgovornost za posredno škodo pa je izključena. Navedena omejitev in izključitev odškodninske odgovornosti ne velja v primerih, ko skladno s veljavno zakonodajo ni mogoče izključiti ali omejiti odškodninske odgovornosti (npr. 242. člen OZ).«
Odgovornosti za ''škodo na podatkih'' na splošno, izven okvirov zgornjega novega odstavka v okvirnem sporazumu, ne moremo izključiti. Storitve, ki so predmet javnega naročila, se nanašajo na kritičen del informacijske opreme naročnika, njihovo izvajanje pa je povezano z dostopom oz. možnostjo dostopa do zaupnih podatkov naročnika. Smiselno enako velja glede ''zahtevkov tretjih oseb''. Ker vi zatrjujete, da škoda na podatkih in škoda tretjim v danem primeru ne more nastati, je z vašega stališča povsem nerelevantno, ali upoštevamo vaš predlog glede teh škod.

Okvirni sporazum 5. odstavek 2. člena
Naročnik vztraja pri zapisu 5. odstavka 2. člena okvirnega sporazuma. Pri pogodbah/sporazumih javnega naročanja je načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij iz pravil obligacijskega prava omejeno. ZJN-3 kot specialni zakon v 95. členu prisilno opredeljuje, kdaj in na kakšen način lahko pride do spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila ali okvirnega sporazuma, ne da bi bilo naročniku potrebno izvesti nov postopek javnega naročanja. Z zapisom v 5. odstavku 2. člena okvirnega sporazuma je naročnik sledil zahtevam 1. točke 1. odstavka 95. člena ZJN-3. Z aneksom, s katerim se vključi dodatna oprema, se je potrebno dogovoriti tudi glede stroškov oz. cene vzdrževanja. V primeru, da ne bo doseženo potrebno soglasje obeh strank, aneks ne bo sklenjen in do vključitve nove opreme v režim vzdrževanja po okvirnem sporazumu ne bo prišlo.

Okvirni sporazum 4. odstavek 6. člena
Glede plačilnih pogojev naročnik vztraja pri pogojih, kot jih je zapisal v razpisno dokumentacijo. Pojasnjujemo, da je naročnik javni zavod, ki opravlja javno službo, zato ne more avtonomno/samovoljno določati dni, na katere (ne) dela. Na podlagi Uredbe o upravnem poslovanju in Statuta Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je naročnik izdal Pravilnik o poslovnem času, uradnih urah in delovnem času v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Skladno z njim naročnik posluje 5 dni v tednu, in sicer v ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek, razen če je kateri od teh dni državni praznik ali drug z zakonom določen dela prosti dan.

Okvirni sporazum 12. odstavek 6. člena
Naročnik zapisa 12. odstavka 6. člena okvirnega sporazuma ne bo brisal, ga pa delno popravlja, saj za pobot vzajemnih zapadlih istovrstnih (v tem primeru denarnih) terjatev po veljavni zakonodaji ni potrebno soglasje nasprotne stranke. Predmetni odstavek se tako sedaj ustrezneje glasi: »Naročnik lahko v primeru terjatve iz naslova zapadlih neporavnanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki jih ima naročnik do izvajalca, to svojo denarno terjatev pobota z zapadlo denarno terjatvijo izvajalca, ki jo ima ta na podlagi tega okvirnega sporazuma do naročnika. O izvedenem pobotu in višini medsebojno pobotanih terjatev naročnik pisno obvesti izvajalca.«
Z navedeno klavzulo je dejansko zgolj izrecno pojasnjena pravica naročnika, ki mu gre že na podlagi 311. in sledečih členov Obligacijskega zakonika. Tudi v primeru brisanja tega odstavka, bi njegova vsebina še vedno veljala na podlagi navedenih zakonskih določb.

Okvirni sporazum 6. in 7. odstavek 6. člena
Naročnik glede na svoja interna računovodska pravila predčasno, to je prej kot 30. dan od dneva prejema pravilno izstavljenega računa, ne more izvrševati plačil, razen v primeru, če ima s partnerjem dogovor o popustu za predčasno plačilo. Naročnik bo izbranemu izvajalcu, s katerim bo sklenil okvirni sporazum v tem postopku, prepustil odločitev, ali predmetna odstavka pustiti ali brisati iz sklenjenega sporazuma.

Okvirni sporazum 13. odstavek 6. člena
V 13. odstavku 6. člena okvirnega sporazuma naročnik skladno s 417. členom Obligacijskega zakonika izključuje prenosljivost izvajalčevih terjatev do naročnika iz naslova sklenjenega okvirnega sporazuma. Klavzula je posledica negativnih izkušenj naročnika pri prenosih terjatev izvajalcev do naročnika na tretje osebe, ki so v preteklosti povzročale pravne negotovosti glede pravilnosti izpolnitev in dodatno obremenjevale naročnikov kader.

Okvirni sporazum 5. odstavek 7. člena
Naročnik vztraja pri zapisu 5. odstavka 7. člena okvirnega sporazuma. Storitve, ki so predmet javnega naročila, se nanašajo na kritičen del informacijske opreme naročnika, zato mora imeti naročnik možnost, da v nujnih primerih izvede kritni nakup teh storitev na stroške izvajalca, če je glede teh storitev izvajalec v kršitvi. Takšna klavzula je skladna z načelom vestnosti in poštenja. Za izvedbo teh storitve ne obstaja zgolj en izvajalec, zato je nerelevantno, če ste tako ponudnik kot proizvajalec opreme.

Okvirni sporazum 10. člen
Ker ni mogoče z gotovostjo vnaprej vedeti, da izbrani izvajalec ne bo dostopal do zaupnih informacij oziroma podatkov naročnika, oziroma je celo verjetno, da bo do njih dostopal, in ker za časovno omejitev varstva zaupnosti in izključitev prepovedi posredovanja tretjim brez naročnikovega soglasja ni nobenega utemeljenega razloga, naročnik vztraja pri obstoječem zapisu 10. člena okvirnega sporazuma. Katere informacije/podatki so zaupni je naročnik opredelil že v 2. odstavku 10. člena okvirnega sporazuma. Navedena opredelitev je resda splošna in vseobsežna, vendar naročnik nima časovnih in kadrovskih virov, da bi vsako posamezno informacijo oziroma podatek, do katerega bo imel izbrani izvajalec dostop, označeval kot (ne)zaupnega.