Dosje javnega naročila 003054/2019
Naročnik: MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VODE, Hajdrihova ulica 28C, 1000 Ljubljana
Storitve: Izdelava hidrološko - hidravlične študije porečja Meže za projekt »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave območje Meže z Mislinjo«
ZJN-3: Odprti postopek

JN003054/2019-B01 - Obvestilo o naročilu (EU 2 - SL), objavljeno dne 14.05.2019
JN003054/2019-ODL01 - Odločitev o oddaji oz. neoddaji naročila, objavljeno dne 23.09.2019
JN003054/2019-C01 - Obvestilo o oddaji naročila (EU 3 - SL), objavljeno dne 17.10.2019
Zahtevek za revizijo

    JN003054/2019-B01 Obvestilo o naročilu (EU 2 - SL) 2019/S 093-224971
   Dodatna pojasnila

Oddelek I: Javni naročnik

Direktiva 2014/24/EU
I.1 Ime in naslovi
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VODE
Hajdrihova ulica 28C
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
Blanka Grajfoner
gp.drsv@gov.si
+386 14783100
+386 14783199

Internetni naslovi
http://www.dv.gov.si/si/

I.2 Skupno javno naročanje
I.3 Sporočanje
Razpisna dokumentacija je na voljo brezplačno za neomejen in celovit neposredni dostop na:
URL: http://www.dv.gov.si/si/javne_objave/jav_nar/

Dodatne informacije lahko dobite na zgoraj navedenem naslovu.
Ponudbe ali prijave za sodelovanje je treba poslati elektronsko na URL: https://ejn.gov.si/ponudba/pages/aktualno/aktualno_javno_narocilo_podrobno.xhtml?zadevaId=9323
na zgoraj navedeni naslov.
I.4 Vrsta javnega naročnika
Ministrstvo ali kateri koli drug nacionalni ali zvezni organ, vključno z regionalnimi ali lokalnimi pododdelki
I.5 Glavna področja dejavnosti
Okolje


Oddelek II: Predmet

II.1 Obseg naročila
II.1.1 Naslov
Naslov: Izdelava hidrološko - hidravlične študije porečja Meže za projekt »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave območje Meže z Mislinjo«
Referenčna številka dokumenta: 43018-10/2019
II.1.2 Glavna koda CPV
Glavni besednjak Dopolnilni besednjak
71335000
II.1.3 Vrsta naročila
Storitve
II.1.4 Kratek opis
Izdelava hidrološko - hidravlične študije porečja Meže za projekt »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave območje Meže z Mislinjo«
II.1.6 Informacije o sklopih
Naročilo je razdeljeno na sklope: Ne
II.2 Opis
II.2.1 Naslov
II.2.2 Dodatna(-e) koda(-e) CPV
Glavni besednjak Dopolnilni besednjak
71300000
II.2.3 Kraj izvedbe
SI - SLOVENIJA
Glavna lokacija ali kraj izvedbe:
II.2.4 Opis javnega naročila
Predmet javnega naročila je izdelava hidrološko - hidravlične študije porečja Meže za projekt »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave območje Meže z Mislinjo« V sklopu študije se bodo izdelale strokovne podlage in potrebne podporne študije, za vodotoke na porečju Meže (Meža, Mislinja, Suhodolnica, Homšnica in drugi pritoki). Naloga izvajalca je izdelati vsebine, ki so skladne s cilji Poplavne direktive, pri čemer je potrebno ovrednotiti vpliv posegov in omilitvenih ukrepov, v skladu z Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja (Ur. list RS, št. 89/2008). Pri tem bodo upoštevani tudi cilji Vodne direktive in predpisi in pravila dobre prakse. Podrobneje je predmet javnega naročila opredeljen v Projektni nalogi.
II.2.5 Merila za izbiro ponudbe
Cena ni edino merilo za oddajo naročila in vsa merila so navedena le v razpisni dokumentaciji
II.2.6 Ocenjena vrednost
II.2.7 Trajanje naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema
Trajanje v dnevih: 365
To naročilo je mogoče podaljšati: Da
Opis podaljšanj:
V skladu s predpisi in dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.
II.2.9 Informacije o omejitvah števila kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju
II.2.10 Informacije o variantah
Variante so dopustne: Ne
II.2.11 Informacije o variantah
Variante: Ne
II.2.12 Informacije o elektronskih katalogih
II.2.13 Informacije o sredstvih EU
Naročilo se nanaša na projekt in/ali program, ki se financira s sredstvi EU: Ne
II.2.14 Dodatne informacije


Oddelek III: Pravne, ekonomske, finančne in tehnične informacije

III.1 Pogoji za udeležbo
III.1.1 Ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, vključno z zahtevami v zvezi z vpisom v register poklicev ali trgovski register
Razvidno iz razpisne dokumentacije.
III.1.2 Poslovno in finančno stanje
Merila za izbor, kot so navedena v razpisni dokumentaciji
III.1.3 Tehnična in strokovna sposobnost
Merila za izbor, kot so navedena v razpisni dokumentaciji
III.1.5 Informacije o pridržanih naročilih
III.2 Pogoji, ki se nanašajo na javno naročilo
III.2.1 Informacije o določeni stroki
III.2.2 Pogoji za izvedbo javnega naročila
Razvidno iz razpisne dokumentacije.

III.2.3 Informacije o osebju, odgovornem za izvedbo naročila
Obveznost navedbe imen in strokovne usposobljenosti osebja, odgovornega za izvedbo naročila.


Oddelek IV: Postopek

IV.1 Opis
IV.1.1 Vrsta postopka
Odprti postopek
IV.1.3 Informacije o okvirnem sporazumu ali dinamičnem nabavnem sistemu
IV.1.4 Informacije o zmanjšanju števila rešitev ali ponudb med pogajanji ali dialogom
IV.1.5 Informacije o pogajanjih
IV.1.6 Informacije o elektronski dražbi
IV.1.8 Informacije o Sporazumu o vladnih naročilih
Naročilo ureja Sporazum o vladnih naročilih: Ne
IV.2 Upravne informacije
IV.2.1 Prejšnja objava v zvezi s tem postopkom
IV.2.2 Rok za prejem ponudb ali prijav za sodelovanje
18.06.2019   10:00
IV.2.3 Predvideni datum pošiljanja povabil k oddaji ponudbe ali sodelovanju izbranim kandidatom
IV.2.4 Jeziki, v katerih se predložijo ponudbe ali prijave za sodelovanje
Slovenščina (SL)
IV.2.6 Minimalni časovni okvir, v katerem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe
Trajanje v mesecih: 5 (od datuma za prejem ponudb)
IV.2.7 Način odpiranja ponudb
Datum in ura: 18.06.2019   10:10
Kraj: Sistem e-JN


Oddelek VI: Dopolnilne informacije

VI.1 Informacije o ponovitvah naročila
Ponovitev naročila: Ne


VI.2 Informacije o elektronskem poteku dela
Sprejeto bo elektronsko izdajanje računov.
Uporabljeno bo elektronsko plačilo.
VI.3 Dodatne informacije
Rok za sprejemanje ponudnikovih vprašanj: 06.06.2019   10:00
VI.4 Postopki za revizijo
VI.4.1 Organ, pristojen za revizijo
DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDDAJE JAVNIH NAROČIL
Slovenska cesta 54
1000
Ljubljana
Slovenija

VI.4.2 Organ, pristojen za postopek mediacije
VI.4.3 Postopek revizije
VI.4.4 Služba, pri kateri lahko dobite informacije o postopku revizije
MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR DIREKCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VODE
Hajdrihova ulica 28C
1000
Ljubljana
Slovenija

VI.5 Datum pošiljanja tega obvestila
13.05.2019

O odločitvi o javnem naročilu boste obveščeni, če odločitev ni bila objavljena pred vašo prijavo.


   Dodatna pojasnila
Datum objave: 12.06.2019   13:34
VPRAŠANJE
Pozdravljeni. Zakaj je pri izdelavi poplavnih kart pogoj, da je ena referenca s področja mejnega vodotoka? Mejna lega vodotoka nima nobene veze z izdelavo hidrološko hidravlične analize vodotoka, kar je predmet razpisa.

Tak pogoj razumemo kot namerno omejevanje konkurence za razpis, zato pozivamo naročnika, da tak pogoj umakne iz pogojev.

ODGOVOR
Spoštovani,
HHŠ (hidravlično hidrološka študija) se izvaja v sklopu operacije »Zagotovitev poplavne varnosti porečja Drave območje Meže z Mislinjo«. Ne glede na to, da se gradbeni ukrepi predvidevajo ob Meži, Mislinji in Homšnici, so vsi del porečja Drave in je potrebno v sklopu HHŠ upoštevati širšo hidrologijo območja, torej tudi Dravo (glej projektno nalogo, stran 5, točka II, kjer navajamo štiri območja obravnave, med drugim: »odsek Meže: med prerezom v Črni na Koroškem in izlivom v Dravo«; izdelati je potrebno tudi bilančni prerez na vtoku v Dravo; treba je preveriti vpliv stanja Drave na sotočju Meže z Dravo, tako pri običajnih obratovalnih razmerah verige HE, kot pri visokovodnih razmerah v Dravi. (glej PN str. 16). Na razmere v Dravi, ki vplivajo na razmere na iztoku Meže, lahko vplivajo tudi razmere na prerezu na slovensko avstrijski državni meji, zato naj ponudnik pozna tudi pogoje, ki jih bo treba upoštevati na (preko)mejnih vodotokih. Drava je takšen vodotok, zato je v tem smislu v razpisanem javnem naročilu zahtevana tudi referenca za mejni vodotok.
Naročnik se ne strinja, da bi omenjena referenca omejevala konkurenco in hkrati opozarja ponudnike na zahtevnost in obsežnost razpisanih del, zlasti na kompleksno problematiko poplavnih razmer v sotočju Meže z Dravo Drava namreč vpliva na poplavne razmere v smeri/do Otiškega vrha (v Otiškem vrhu, ki leži zgolj 1 km gorvodno od izliva Meže v Dravo, je v sklopu operacije predvidena izgradnja protipoplavnih ukrepov; ti ukrepi ne smejo poslabšati stanja dolvodno, tj na Dravi).

Naročnik ne bo spremenil pogojev za tehnično in strokovno usposobljenost.

Lep pozdrav.




Datum objave: 12.06.2019   13:40
VPRAŠANJE
Pozdravljeni.
Naročnika prosimo za odgovore in pojasnila na spodnja vprašanja:
1. Glede na velik obseg razpisanih del, nedorečenost posameznih zahtevanih vsebin ter širok nabor vprašanj, ki ga zastavljamo v nadaljevanju, prosimo naročnika za podaljšanje roka za oddajo vprašanj in ponudbe za vsaj 14 dni oz. za zamik roka za oddajo vprašanj za vsaj 1 teden od datuma objave odgovorov naročnika na prvi paket vprašanj. S tem nam bo dopuščena možnost objave dodatnih vprašanj, v kolikor se na osnovi prvih pojasnil naročnika pojavijo morebitne dodatne nejasnosti.
2. V točki 2.I.A je od ponudnika zahtevano, da mora že na 1. nivoju obravnave izdelati analizo sedanjega stanja poplavne nevarnosti in ogroženosti, s prikazom učinka obstoječih PPU, ter prikazom posledic, če posamezni PPU odpovedo, npr. ker se ne bi vzdrževali.
Prosimo pojasnilo, ali bo potrebno za analizo sedanjega stanja poplavne nevarnosti in ogroženosti izdelati hidravlične analize celotnega porečja (porečje Meže ima glede na hidrologijo DRSV 1200 km vodotokov)?
3. Ali se pri določitvi stanja poplavne nevarnosti in ogroženosti uporabi Pravilnik o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede ogroženosti ?
Če ne, prosimo za pojasnilo, na podlagi katerega kriterija oz. metodologije naj se izdelovalec opredeljuje do ogroženosti (po Uredbi ni eksaktna, ali kar je bilo uporabljeno za določitev OPVP, ali kar je bilo uporabljeno za oceno poplavne ogroženosti RS zaradi poplav ogroženost občin in regij, ali kaj drugega)?
4. Naročnik naj navede celoten seznam ukrepov (PPU) po posameznih skupinah ukrepov, ki jih mora skladno s PN upoštevati/analizirati izdelovalec študije, in sicer kateri točno so:
že izvedeni ukrepi (in ali je to isto kot »obstoječi PPU«)
ukrepi, ki so sedaj v izvajanju
načrtovani ukrepi, za katere je izdelana dokumentacija PGD (naročnik na strani 12 PN navaja: Ureditev Meže na odseku Ravne II, Ureditev Meže na odseku Prevalje I, Pameče)
načrtovani ukrepi, za katere je že pridobljeno gradbeno dovoljenje
ukrepi, za katere so že sprejeti prostorski akti
ukrepi na že sprejetih OPVP - ali gre pri slednjih za iste ukrepe, po izvedbi katerih je potrebno »poročati o spremembi stanja na porečju Meže na tistih PoOPO, za katera se v HHŠ izkazuje, da so kandidati za nove OPVP«?
Za vse navedene skupine ukrepov naj naročnik navede konkretno dokumentacijo (Naziv, vrsta, Projektant/Izdelovalec, številka, datum izdelave), ki je na voljo, in v kakšni obliki je na voljo (dwg, shp ipd). Naročnika prosimo naj ne navaja seznamov, ki se zaključijo z ipd, itd, saj v nasprotnem ni enoznačno opredeljen obseg in predmet naročila.
5. Prosimo za pojasnilo, kaj naročnik smatra kot PPU oz. za katero vrsto objektov je potrebno prikazati učinek in preveriti vpliv odpovedi PPU. Je obrežni zid, ki je izveden do nivoja okoliškega terena PPU, je jezbica, ki preusmerja tok in preprečuje erozijo brežine (ali nasipa) PPU, so stabilizacijski pragovi PPU, so hudourniške pregrade PPU, ? Vprašanje velja tudi za II. nivo.
6. Na kakšen način naročnik pričakuje prikaz posledic odpovedi posameznega PPU? Grafično, kot doseg poplave (ki temelji na hidravličnem izračunu)? Je takšen prikaz potrebno generirati za vsak PPU posebej? To pomeni ogromno (koliko?) računskih primerov in obdelav. Vprašanje velja tudi za II. nivo.
7. V točki 2.I.B je od ponudnika zahtevano, da mora izdelati analizo učinkov ukrepov (obstoječih in predlaganih) na sedanjih, tj. že določenih OPVP.
Prav tako je v tč. 2.I.C tudi navedeno, da je potrebno izdelati analizo vpliva ukrepov, ki so v času izdelave HHŠ že v izvajanju.
Na kakšen način naročnik od izvajalca pričakuje, da bo izdelal analizo? Na osnovi hidravličnega modela oz. če ne, prosimo naročnika za navodilo.
8. Učinek ukrepov (že izvedenih in v izvajanju) bo možno ovrednotiti na osnovi podatkov o predhodnem stanju prostora. Bo te podatke o prvotni geometriji prostora zagotovil naročnik? Vprašanje velja tudi za II. nivo.
9. Ukrepi se na slovenskih vodotokih intenzivneje izvajajo že vse od časov Avstro Ogrske. Predlagamo naročniku, da opredeli obdobje v novejši zgodovini, znotraj katerega naj bi bili izvedeni ukrepi, ki so predmet preverbe.
10. V točki 2.I.E naročnik od izdelovalca pričakuje zasnovo možnih, izvedljivih kombinacij PPU. Ali v tem primeru zadošča shematski prikaz ukrepov na situaciji ter kratek opis v poročilu, ali naročnik pričakuje od izdelovalca tudi načrtovanje teh ukrepov? Če da, na kakšnem nivoju?
11. Na kakšen način si naročnik predstavlja izdelavo »izhodiščne karte poplavne nevarnosti«? Doseg katere povratne dobe naj se prikazuje? Na kakšen način?
12. Kot primer izhodiščne karte z določitvijo obstoječih poplavnih območij na porečju Meže naročnik prikazuje grafični prikaz v merilu 1:50000, ki je izdelan na osnovi t.i. padavinskega modela. Smatramo, da tovrstno merilo prikaza ne more biti osnova za določanje ukrepov, ki so običajno vezani na mikrolokacijo. Poleg tega rezultati padavinskega modela (v katerega načeloma ni korektno vključena geometrija prostora aktualni prerezi strug, mostovi, prepusti, obrežni visokovodni zidovi, ) ne morejo biti osnova za razmišljanje o možnih ukrepih, saj je poplavna slika nerealna. Naročnik naj se opredeli do načina obdelav I. nivoja oz. ustrezno zmanjša območje obdelave.
13. V točki 2.II so definirana 4 območja obravnave. Predlagamo, da se območje obravnave razširi in sicer:
- Homšnica se obravnava v dolžini 6.5 km, t.j. do povirja, saj se visoke vode Homšnice že v zgornjem toku razbremenjujejo iz struge proti regionalni cesti. Brez analize zgornjega toka, v spodnjem toku ne bi imeli korektne predstave o vodnem režimu oz. korektnega robnega pogoja nad Slovenj Gradcem.
- Poleg Suhodolnice se obravnava tudi 4.5 km Jenine nad sotočjem s Suhodolnico. Dolina Jenine je na širšem območju Slovenj Gradca še edina, kjer je možno razmišljati o izvedbi večjih zadrževalnikov, ki bi lahko imeli tudi širši vpliv na vodni režim.
14. Naročnik definira »Območje obravnave« kot vodotok in obvodni prostor, ki ga dosežejo visoke vode Q500. Obseg območja določajo navedeni prečni prerezi na vodotokih in območja na obvodnem prostoru izlivnih odsekov pritokov, do koder gorvodno sega vpliv sprejemnega vodotoka pri visokih vodah Q500, ter poplavne linije pri Q500.
V tej fazi priprave ponudbe še ni mogoče jasno definirati obsega del, saj doseg 500-letnih vod ni znan (na Atlasu voda je sicer za posamezna območja izrisan, vendar se bo glede na nova hidrološka izhodišča lahko spremenil, prav tako so bili na določenih območjih izvedeni ukrepi, ki pomembno vplivajo na vodni režim, zato prikazane linije ne prikazujejo realnega stanja).
Predlagamo, da naročnik pripravi grafični prikaz, na katerem bodo nedvoumno prikazani odseki vodotokov, ki so predmet analize (oz. pripravi ustrezen prikaz v tabelarični obliki). Le tako bo možno v fazi priprave ponudbe korektno ovrednotiti potreben obseg geodetskih meritev na pritokih.
15. Izdelek 1: za I. nivo obravnave naročnik od izdelovalca pričakuje izhodiščno karto poplavne nevarnosti porečja Meže za vse vodotoke (primer iz slike 1), z upoštevanjem vseh razpoložljivih virov (npr. Opozorilna karta poplavne nevarnosti, zabeleženih dogodkov, idr.).
Iz besedila ni jasno razvidno, ali naročnik od izdelovalca pričakuje, da bo izdelal poplavno karto na osnovi padavinskega modela za celotno porečje Meže (1200 km vodotokov), ali samo povzemal razpoložljive vire. V kolikor se pričakuje izdelavo padavinskega modela za celotno porečje Meže, prosimo naročnika, da objavi tudi Pravilnik oz. navodila, kako se tovrstne karte izdelujejo. Ker so to nove vsebine, ki jih je sedaj izdeloval samo DRSV, je potrebno vnaprej jasno definirati način izdelave teh kart, da lahko korektno definiramo obseg del in s tem povezan strošek.
16. Izdelek 1: za I. nivo obravnave naročnik od izdelovalca pričakuje navedbo odtočnih razmer (količine, smeri, robne pogoje) pri visokih vodah v hidrografski mreži ter smeri površinskih vodnih tokov in glavne usmerjevalne/oviralne elemente za vodne tokove v prostoru, ločeno za 3 pretoke po Pravilniku (Q10, Q100, Q500).
Iz tega navodila je možno razbrati, da mora izdelovalec za 1200 km vodotokov pripraviti hidrološka izhodišča Q10, Q100 in Q500 ter izračunati vodni režim za te povratne dobe. Si to prav razlagamo? Če ne, prosimo jasna navodila, kako naj izdelovalec izpolni zahteve te točke na nivoju I.
17. Izdelek 1: za I. nivo obravnave naročnik od izdelovalca pričakuje izdelavo sinteze doslej izdelanih kart poplavne nevarnosti in ogroženosti (KPN, KRPN, KREN) in novo izdelanih kart, s katerimi izvajalec prikaže PoOPO na celotnem območju nižinskih delov vodotokov Meže, Mislinje, Suhodolnice in Homšnice.
Ali naročnik pričakuje na I. nivoju tudi izdelavo kart razredov erozijske nevarnosti (KREN)?
18. Izdelek 4: Poročilo o spremembah stanja na porečju Meže po PPU iz prostorskih aktov podaja vsebine, ki bodo spremenjene po izvedbi načrtovanih ukrepov, za katere je izdelana projektna dokumentacija PGD (Ureditev Meže na odseku Ravne II, Ureditev Meže na odseku Prevalje I, Pameče) oz. so zanje že sprejeti prostorski akti.
Na osnovi katerega delovnega procesa naročnik pričakuje, da se bo izdelovalec opredelil do spremembe stanja na porečju (hidravlično modeliranje, ekspertna ocena)? Kaj vse naročnik smatra pod terminom »stanje«? prosimo za jasno navedbo parametrov, ki definirajo stanje.
19. Izdelek 4: je potrebno upoštevati/analizirati tudi npr. poseg izgradnje AC na trasi III. osi, ki mestoma vključuje protipoplavne ukrepe? Ukrepe, kot so definirani v OPNjih?
20. Izdelek 8: Takega izdelka na nivoju I brez temeljite hidravlične analize ni možno izdelati.
21. Na osnovi kakšnega nivoja načrtovanja naročnik pričakuje od izdelovalca vrednotenje stroškov PPU (ocena na osnovi idejne rešitve, ocena na osnovi popisa del in projektantskega predračuna)?
22. Naročnik od izdelovalca dejansko pričakuje izdajo poljudne brošure o PPU na porečju Meže in kompenzaciji vplivov podnebnih sprememb? Če da, v kakšnem formatu in številu izvodov?
23. Izdelek 10: naročnik predpisuje izdelavo 3D animacije obravnavanega območja na ortofoto podlagi. Če je na nivoju I predvidena obdelava celotnega porečja, je možno tovrstne animacije izdelati na osnovi natančnejših ortofoto posnetkov, ki so običajno rezultat LIDAR snemanj. Predlagamo naročniku, da v projektno nalogo vključi tudi izvedbo LIDAR posnetka (oblak točk terena 20 tč/m2 + DOF 1px = max 10 cm) vsaj za nivo II. Aktualni LIDAR podatki (javno dostopni na portalu eVode) so v povprečju stari že 5 let in ne vključujejo visokoresolucijskega DOFa. Razpolaganje s podatki o aktualnem stanju prostora je ključno za izvedbo korektnih hidravličnih analiz in načrtovanje ukrepov.
24. Priprava geodetskih podlag in inženirski posnetek objektov, ki vplivajo na odtočne razmere: Za celotno porečje Meže je treba geodetske podlage in inženirske posnetke zbrati, verificirati in pripraviti v takšnem obsegu, da omogočajo izdelavo celovitega poročila o sedanjem stanju in izvedbo vseh nadaljnjih analiz (glej tč. 4.1).
Na kakšen način naj izdelovalec verificira zbrane geodetske podlage in inženirske posnetke? S ponovno domeritvijo? Katere storitve in v kakšnem obsegu so v zvezi s tem predmet tega naročila.
Pričakuje naročnik, da bo izvajalec posnel vse objekte ki vplivajo na odtočne razmere na celotnem porečju Meže? To je ogromen obseg del, zato prosimo, da nam naročnik posreduje seznam teh objektov, da bo možno definirati strošek izvedbe meritev teh objektov.
25. Naročnik obvezuje izdelovalca, da posname prečne profile s premostitvami in drugimi objekti, ki vplivajo na razmere pri visokih vodah, tudi na območjih vseh pritokov obravnavanih rek, kjer so oz. bodo predvidene načrtovane ureditve, in na tistih odsekih, ki vplivajo na stopnjo poplavne nevarnosti.
V tej fazi priprave ponudbe (brez natančnejših hidravličnih izračunov) ni možno definirati odsekov pritokov, ki vplivajo na stopnjo poplavne nevarnosti, prav tako ni možno definirati odsekov, kjer se bodo izvajali ukrepi.
Ta dikcija je tudi v neskladju s predhodno dikcijo območja obravnave, kjer je kot območje obravnave definiran le pas dosega pri Q500 primarnega vodotoka tukaj pa so vključeni vsi odseki, ki vplivajo na »stopnjo poplavne nevarnosti«. Kaj je mišljeno kot stopnja?
Predlagamo, da naročnik to zahtevo črta iz PN, obseg meritev na pritokih pa se definira po zaključku obdelav na I. nivoju. Za dodatne geodetske izmere se izvede naročilo.
26. Tč. 4.2.4: prosimo naročnika, da jasno definira, kako naj bo izdelan poenostavljeni hidravlični izračun za celotno porečje Meže (vhodni podatki, način modeliranja).
27. Tč. 5a (str. 20 PN): velja to za nivo I ali II?
28. Glede na obširen (in v tej fazi še vedno nejasen) obseg del, ki je deloma vezan tudi na zunanje dejavnike (vreme, sodelovanje lokalnih skupnosti in inštitucij), menimo, da so roki za izdelavo študije absolutno podcenjeni. Tovrstno nalogo bi bilo mogoče (po optimističnem scenariju) izdelati v 2 letih, zato predlagamo naročniku, da podaljša roke mejnikov vsaj na 240, 480 in 730 dni. K temu je potrebno prišteti tudi čas usklajevanja in potrjevanja metodologij, kriterijev, poročil idr, ki jih predlaga izdelovalec, in jih (s strani naročnika potrjene) uporabi pri nadaljnjem delu.
29. Terminski plan ni skladen s konceptom naloge, kjer se najprej izvajajo dela na nivoju I (kjer se izdelajo izdelki 1-11) ter nato na nivoju II, kjer se zopet izdelajo izdelki 1-11. Prosimo za uskladitev faz dela.
30. Naročnik naj pojasni oz. enoznačno določi (v PN uporabljeni) termin »Tehnična dokumentacija«.
31. Naročnik naj seznam dosedanje projektne dokumentacije (str. 7-8 PN) prečisti in navede le tisto dokumentacijo, ki jo je dejansko potrebno upoštevati (in nobene druge). V seznamu je dokumentacija iz obdobja 2002 do 2017, nekateri zapisi ne zajemajo vseh potrebnih podatkov za identifikacijo dokumentacije, v zadnjih 3 alinejah (pod zap. št. 26, 27 in 28) pa je z opisom podana skupina dokumentacije neznanega obsega, datuma, izdelovalca.
32. Naročnik naj natančno navede kaj vse zajema »prikaz vodarskih vsebin za občinsko prostorsko načrtovanje, da bo mogoča izvedba PPU« (gl. PN, str. 12, Izdelek 10, 3. alineja).
33. V tč. 4.2.5. PN (str. 17) je določeno, da izdelovalec prouči nabor ukrepov z vidika doseganja okoljskih ciljev (stanje voda), »skladno s podanimi usmeritvami s strani naročnika«. Naročnik naj poda usmeritve, saj bo s tem omogočena opredelitev predmeta in obsega naročila, ki izhaja iz te določbe PN.
34. Ali bo naročnik izdelovalcu zagotovil vse potrebne vhodne podatke in dokumentacijo (PID, PZI), za izpolnitev zahtev PN, str. 2-3, 2-4 alineja, t.j.: seznam vodne infrastrukture in opis »dotrajanosti« le-te, seznam »nedokončanih (sistemov) protipoplavnih ukrepov, katerih učinke je dejanska raba prostora že upoštevala pri umeščanju, pa doslej še niso zgrajeni in zato še (v celoti) ne opravljajo projektirane funkcije«, podatke o območjih, kjer je »dejanska raba oz. ranljivost prostora drugačna od tiste, ki je bila upoštevana pri gradnji (obstoječih ali nedokončanih) protipoplavnih ukrepov v preteklosti«.
V nasprotnem naj naročnik podrobno specificira potrebna dela in storitve za zadostitev tem zahtevam PN in opredeli njihov obseg.
35. V PN, str. 3, 2. odstavek je določeno, da mora izdelovalec »ugotoviti in po potrebi dopolniti skladnost ukrepov, ki se že izvajajo, s celovito zasnovo obvladovanja poplavne ogroženosti«. Za ukrepe, ki se že izvajajo, je (predvidevamo) izdelana dokumentacija na nivoju PZI. Naročnik naj pojasni, kaj je mišljeno z zahtevo, da je treba te ukrepe »po potrebi dopolniti« (katere vrste dokumentacija ali podatki ali prikazi)?
36. Na str.3 PN je v 3. odstavku navedeno, da je potrebno na območjih obravnave »ugotoviti primernost sedanje rabe zemljišč«. Ali je s »primernost« mišljena »skladnost z Uredbo«? Ali je s »sedanjo rabo« mišljena dejanska ali planska raba? Ali bo predmetne podatke (o dejanski/planski) rabi izdelovalcu zagotovil naročnik?

Lep pozdrav.


ODGOVOR
Spoštovani,

Odgovore na sklop vprašanj od 1 do 36 podajamo v nadaljevanju:

1.Naročnik razpisuje kompleksno naročilo, zato je temu primeren obseg naročila iz projektne naloge. Naročnik verjame, da bo strokovno usposobljen ponudnik na podlagi podrobne proučitve vsebine predmeta javnega naročila lahko oddal konkurenčno ponudbo, zato ne bo podaljševal roka za oddajo ponudb in roka za sprejemanje vprašanj.

2. Kot je v tč. 2.I. napisano, gre za »celovito obravnavo porečja«, torej je potrebna analiza celotnega porečja, ki povzame učinke obstoječih PPU in stanje brez teh PPU. Ponudnik bo upošteval obstoječo dokumentacijo (npr. za izgradnjo PPU) in s svojim ekspertnim znanjem podal identifikacijo problemov na porečju, npr. kje so po njegovih strokovnih izkušnjah in poznavanju stvari območja nevarnosti in ogroženosti, ki jih bo treba v nadaljevanju (in podrobneje v II. fazi) obravnavati. Kot je zapisano v tč. 1.Uvod, naj bodo izdelki utemeljeni »z ustreznimi, v stroki uveljavljenimi analitičnimi kakor tudi kartografskimi podlagami.«

3. Ponudnik bo s svojim ekspertnim znanjem, strokovnimi izkušnjami in poznavanjem stvari opravil analizo sedanjega stanja, pri tem pa uporabil in utemeljil tisti način, metodologijo idr., ki po vedenju ponudnika predstavlja »primer najboljše prakse«. Naročnik pričakuje, da bo izvajalec naročniku predstavil argumentiran predlog metodologije, ki ga bo le ta potrdil oz. nanj podal pripombe.

4. V času oddaje javnega naročila je v teku več projektov in izvedb na območju načrtovanega posega. Ponudnik oz. bodoči izvajalec bo ob uvedbi v delo prejel vso razpoložljivo dokumentacijo s podatki. Večji del dokumentacije bo na voljo tudi v dwg zapisih.
Katere točno ukrepe bo ponudnik upošteval v svojih izdelkih, bo zato ponudnik navedel v »celovitem seznamu« in jih bo razvrstil v navedene vrste. Ukrep, »ki je bil izveden« je »obstoječ«, če ga npr. ni porušila kakšna ujma. Ukrepi na že sprejetih OPVP so tudi enoznačno opredeljeni.

5. Naročnik pričakuje, da bo ponudnik strokovno usposobljen za storitve, ki jih ponuja, da ponudnik pozna različne vrste protipoplavnih ukrepov (PPU). Pomaga si lahko tudi s Katalogom (gradbenih in negradbenih) protipoplavnih ukrepov, ki jih je izdelal IzVRS ipd. Sicer pa mu tudi strokovno izrazoslovje pove, kakšen je namen/funkcija posameznega objekta, npr. »hudourniške pregrade« (zaplavne, prebiralne).

6. Naročnik pričakuje, da bo prikazano stanje brez in s PPU, torej 2 prikaza. Če so torej za izvedbo PPU bile izdelane poplavne linije (brez/s PPU), jih bo ponudnik povzel, saj je v tč. 1.Uvod zapisano, naj bodo izdelki utemeljeni »z ustreznimi, v stroki uveljavljenimi analitičnimi kakor tudi kartografskimi podlagami«. Primeri za I. nivo (prikaz razmer na porečju) imajo seveda različne lastnosti kot primeri za II. nivo (za konkretno območje obravnave). Ponudnik bo s svojim ekspertnim znanjem, strokovnimi izkušnjami in poznavanjem stvari določil, kateri PPU je pomemben za predstavitev stanja na porečju (I. nivo) in katere dodatne PPU bo vključil za prikaz razmer na II. nivoju (kot npr. lokalni vpliv).

Naročnik pod zapisom »prikazom posledic, če posamezni PPU odpovedo« pričakuje ločen prikaz stanja, če ne bi bilo nobenega PPU (sočasno vseh in ne posamično), kar bi se lahko zgodilo v primeru poškodb zaradi ujm ipd.

7. Gradnja, ki je v teku, se izvaja v skladu s projektno dokumentacijo katere sestavni del so bile tudi hidravlično hidrološke študije (v nadaljevanju HHŠ). Ponudnik oz. bodoči izvajalec bo imel na voljo strokovne podlage na podlagi katerih bo lahko analiziral, kako ti ukrepi vplivajo na stanje na celotnem porečju Meže.

8. Gradnja, ki je v teku, se izvaja v skladu s projektno dokumentacijo katere sestavni del so bile tudi hidravlično hidrološke študije (v nadaljevanju HHŠ). Projektna dokumentacija je bila izdelana na podlagi geodetskega posnetka stanja pred izvedbo (t.i. »prvotna geometrija prostora«). Ponudnik oz. bodoči izvajalec bo imel na voljo strokovne podlage na podlagi katerih bo lahko analiziral, kako ti ukrepi vplivajo na stanje na celotnem porečju Meže.

9. Za analizo sedanjih razmer so pomembni objekti in obseg izpolnjevanja njihove funkcije na porečju in ne datum izgradnje. Lahko bi se namreč pojavil »objekt iz novejše zgodovine«, ki ga je vodna ujma že onesposobila.

10. Kot je zapisano v tč. 1.Uvod, naj bodo izdelki utemeljeni »z ustreznimi, v stroki uveljavljenimi analitičnimi kakor tudi kartografskimi podlagami.« Ponudnik bo uporabil takšen nivo obdelave, s katerim bo lahko dokazal, da so na območju porečja njegove predlagane kombinacije PPU možne (tehnično, prostorsko, habitatno) in tudi izvedljive (ekonomsko, družbeno, okoljsko). Naročnik pojmuje kot kombinacijo PPU ukrepov kombinacijo ukrepov na porečju (npr. Mislinja in Meža ipd.).

11. Kot je razvidno iz napovednega stavka (»Izvajalec shematsko prikazuje rezultate analize«), naročnik pričakuje, da bo ponudnik izdelal prikaz sedanjega stanja poplavne nevarnosti, ki bo »izhodišče« za nadaljnje delo zato je zapisano »izhodiščna karta«. Kjer je znano stanje z izdelanimi KPN (po Pravilniku 2007- Q10, Q100, Q500), bodo vključene te informacije, kjer bo izvajalec izdelal svoje strokovne podlage, bodo vključene slednje za iste povratne dobe (glej tč. 3 zgoraj).

12. Res je podan »kot primer dela izhodiščne karte« izdelek v merilu 1:50.000 vendar gre za primer karte, ko HHŠ še ni bila izdelana. Izvajalec bo izdelal »izhodiščno karto« na način, opisan pri odgovoru na vprašanje pod tč. 11 zgoraj. Izhodiščna karta bo podlaga za nadaljnje načrtovanje možnih ukrepov.

13. Naročnik pričakuje, da bodo zgoraj zapisane ugotovitve o Homšnici, Jenini itd. analizirane in utemeljene v I. nivoju obravnave v takšnem obsegu, kot jih bo za 4 območja v II. nivoju obravnave potrebno upoštevati. Kot je zapisano v projektni nalogi, se za 4 območja izdela tehnična dokumentacija idejna zasnova za izvedbo PPU pri tem pa ni predvideno, da bi takšno dokumentacijo ponudnik izdelal tudi za večji zadrževalnik v dolini Janine ipd.

14. Na zgornje pomisleke ponudnika bo odgovore podala ravno razpisana HHŠ. Zato ni utemeljeno pričakovanje, da bi naročnik v naprej »jasno definiral« 4 območja. Ponudnik lahko namreč s svojim ekspertnim znanjem, strokovnimi izkušnjami in poznavanjem stvari oceni (in upošteva) negotovost pri določanju obsežnosti poplavljanja pri Q500, npr. na podlagi DMV ipd. Odseki vodotokov pa so že dovolj jasno opredeljeni.

15. Ponudnik očitno pozna način izdelave rezultatov na Sliki 1, a ta prikazuje en primer stanja pred izdelavo HHŠ iz tega JN. Ker je predmet naročila študija, ki bo strokovna podlaga (in primer najboljše prakse, kar jo lahko ponudi izvajalec), seveda ni mogoče pričakovati, da bo za izdelavo take študije naročnik »vnaprej« izdelal »Pravilnik oz. navodila.«

Podrobnejši odgovor na vprašanja je podan tudi v odgovorih na vprašanje pod tč. 11 in 12 zgoraj.

16. Ker I. nivo obravnave analizira stanje na nivoju porečja, se seveda ne pričakuje da bi ponudnik za 1200 km vodotokov na vsakem tekočem metru hidrografske mreže podal razmere, še posebej ne na naravnih odsekih vodotokov, ki ne prevajajo niti Q10. Pričakujejo pa se navedene pretočne količine v značilnih prerezih, npr. vozliščih hidrografske mreže, prikaz (analitični, grafični) usmerjevalnih (npr. cestno telo) ali oviralnih (npr. poddimenzioniranih premostitev ) elementov v prostoru, ter količine in smeri vodnih tokov (ali v strugi ali v obvodnem prostoru) z opisom robnih pogojev, npr. pri katerem pretoku, zakaj, ipd. se lahko pričakuje vodni tok po obvodnem prostoru. Izvajalec s svojim ekspertnim znanjem, strokovnimi izkušnjami in poznavanjem stvari gotovo ne potrebuje podrobnejših navodil.

17. Ne. Izdelava KREN zahteva še geomehanske, geološke idr. podlage, zato ta vsebina ni predmet te študije.

Potreben pa je prikaz že izdelanih KREN kot izhodišče za drugo naročilo.

18. Glavni temi HHŠ sta poplavna nevarnost in ogroženost, zato pričakujemo, da ponudnik ve kateri so parametri, ki definirajo stanja. Pričakovanje naročnika je torej nedvoumno ponudnik mora podati ugotovljene spremembe, nato pa se do njih opredeliti in utemeljiti morebitno neskladnost s cilji te HHŠ na porečju.

V času oddaje javnega naročila je v teku več projektov in izvedb na območju načrtovanega posega. Ponudnik oz. bodoči izvajalec bo ob uvedbi v delo prejel vso razpoložljivo dokumentacijo s podatki iz katerih bo razvidno stanje.

19. Kot je znano, se za posege v prostor (npr. AC) in spremembe OPN izvaja ločena analiza vpliva na poplavno nevarnost/ogroženost, kjer je treba dokazati, da ne povzročajo nesprejemljivih posledic. Naročnik lahko le upa, da bo izvajalec čim prej izdelal HHŠ za celotno porečje, na podlagi nje bodo namreč posegi drugih lahko podrobneje ovrednoteni. Bodoči izvajalec upošteva ukrepe sprejetih prostorskih aktov. Posege zaradi gradnje III. razvojne osi se ne upošteva.

20. Ponudnik ne oporeka, da je sposoben narediti »Izdelek 7«, tj. »Poročilo o spremembah stanja na porečju Meže za različne scenarije PPU«, brez temeljite hidravlične analize. Naročnik ne vidi razloga, zakaj ponudnik izmed izdelanih variant ne bi mogel predlagati po lastni strokovni presoji najoptimalnejšo varianto - »izvajalčev končni predlog«.

21. Ponudnik bo s svojim ekspertnim znanjem, strokovnimi izkušnjami in poznavanjem stvari določil način, metodologijo, nivo obdelave, s katerimi bo (kot je zapisano v tč. 1.Uvod), zagotovil, da bodo njegovi izdelki utemeljeni »z ustreznimi, v stroki uveljavljenimi analitičnimi kakor tudi kartografskimi podlagami.« Kot je znano, je v Sloveniji več pristopov oz. izdelkov za porečja. Naročnik pričakuje, da bo ponudnik uporabil najprimernejšega (in to utemeljil).

22. Izdela se digitalna verzija brošure, zato ni tiskanih izvodov. Uporabi se format A4, obseg pa je takšen, da bo lahko ponudnik na način, uveljavljen v strokovni praksi, javnosti predstavil stanje, cilje in rezultate HHŠ.

23. Animacija, ki prikazuje stanje na porečju, bo imela manjšo prostorsko ločljivost, kot pa bi jo sicer predvideli za konkretni objekt/območje. Naročnik ocenjuje, da bodo obstoječe podlage, z dodanimi glavnimi spremembami v zadnjih 5 letih (iz HHŠ) zadovoljivo prikazale stanje na porečju. Ko/če bodo na voljo nova LIDAR ali druga snemanja, se bo to posebej upoštevalo.

24. Ker I. nivo obravnave poteka na nivoju porečja (glej tč. 16 zgoraj), se uporabijo temu nivoju obdelave primerne podlage, orodja in analize. Geodetske meritve (»domeritve«) na I. nivoju niso predvidene. Pričakuje se, da ponudnik »verificira« zbrane informacije pred nadaljnjo uporabo, kar pomeni, da izloči grobe in naključne napake, nelogičnosti in neskladnosti ipd. Ponudnik kot strokovnjak na področju izdelave HHŠ s svojim ekspertnim znanjem, strokovnimi izkušnjami in poznavanjem gotovo ne potrebuje podrobnejših navodil, naročnik pa ne kasnejših izgovorov o nekakovostnih podatkih ipd.

Naročnik ne bo posredoval seznama, saj je zadevni seznam rezultat razpisane HHŠ.

V Projektni nalogi na strani 9 je tipkarska napaka, pri naslovu Osnovni opis izdelkov je označena alineja z »a.« namesto »4.1« in na strani 14 pri naslovu Podrobnejši opis nekaterih vsebin HHŠ je označeno z »b.« namesto »4.2«.

25. V skladu s točko 2 (Identifikacija problema, porečja in območij obdelave), točko II. Nivo obravnave, so opredeljena 4 območja za podroben nivo obdelave.

V tem primeru gre za II. nivo obravnave, torej za 4 območja obravnave, kjer se od ponudnika pričakuje izdelava tehnične dokumentacije-idejne zasnove za izvedbo PPU. Samoumevno je, da so za ta nivo obdelave potrebni prečni profili itd. PPU imajo seveda tudi vplivna območja, ki bi segala izven območja Q500. Ponudnik pa je usposobljen, da lahko ovrednoti negotovost določitve obsega območja obdelave npr. kako daleč na strmejših pritokih sega vpliv Meže ipd., ter na ta način predvidi svoj obseg dela, če bi se dejansko pojavilo bistveno povečanje območja obravnave.

Splošno je znano, da je stopnja poplavne nevarnosti v primerih, ko se izdeluje KRPN, določena s kriteriji za določitev posameznega razreda. Ponudnik lahko uporabi iste kriterije ali pa predlaga dodatne kar bo ugotovil, ko bo predlagal, kateri razred/stopnja nevarnosti je za posamezno rabo prostora nesprejemljiva in bo predlagal izvedbo PPU.

26. Ker I. nivo obravnave poteka na nivoju porečja (glej tč. 16 zgoraj), se uporabijo temu nivoju obdelave primerne podlage (podatki, informacije), orodja in analize. Ponudnik kot strokovnjak na področju izdelave HHŠ s svojim ekspertnim znanjem, strokovnimi izkušnjami in poznavanjem stvari gotovo ne potrebuje podrobnejših navodil, kako naj izdela izračune glede na stanje tehnike (modeliranja) v Sloveniji - naročnik pričakuje najboljšo storitev ponudnika, tj. vsaj izračune stalnega toka z 1D, 1D+2D oz. 2D načinom, kjer bo način izbran tako, da se bodo v največji meri uporabili razpoložljivi podatki. Izbrane načine izračuna je treba seveda utemeljiti.

27. Velja za oba nivoja, samoumevno pa je, da ima vsak nivo svojo strukturo, ločljivost podatkov oz. informacij itd.

28. Po mnenju naročnika je obseg del jasen, aktivnosti (I. oz. II. nivoja) pa lahko v določeni meri potekajo vzporedno. Z jasno zastavljenim potekom del in ustreznim kadrom je mogoče delo opraviti v predvidenih rokih.

29. Ponudnik bo lahko faze dela prilagodil svojemu zastavljenemu konceptu dela. Naročnik meni, da so v zadostnem okviru znane meje območij obravnave iz II. nivoja obdelave, zato ni nobene ovire, da se ne bi delo I. in II. nivoja izvajalo vzporedno. Mejniki HHŠ so namreč postavljeni glede na pričakovano pregledovanje in potrjevanje vmesnih izdelkov s strani naročnika.

30. Naročnik kot tehnično dokumentacijo pojmuje idejno zasnovo.

31. Ponudnik oz. bodoči izvajalec bo ob uvedbi v delo prejel vso razpoložljivo dokumentacijo s konkretnimi podatki.

Kot je bilo že zapisano, naročnik od ponudnika pričakuje urejeno dokumentacijo o stanju poplavne nevarnosti/ogroženosti naveden seznam je podan kot primer in ne kot zaključen seznam vsega, kar naj upošteva ponudnik, saj v prostor posegajo različni subjekti.

32. Ponudnik kot strokovnjak na področju vodarstva s svojim ekspertnim znanjem, strokovnimi izkušnjami in poznavanjem stvari gotovo pozna, kaj je predmet naročila. Naročnik pričakuje, da bodo izdelane vodarske vsebine na način, ki bo privedel do cilja »izvedba PPU«. Za OPN zadostuje izdelava dokumentacije na nivoju idejne zasnove.

33. Naročnik javno objavlja okoljske cilje (stanje voda), ki jih bo moral ponudnik upoštevati. Ni predvideno, da bi med izvajanjem javnega naročila naročnik podajal usmeritve, ki niso javno objavljene. Ponudnik bo torej moral spremljati javno objavljene okoljske (in druge) cilje.

34. Ponudnik oz. bodoči izvajalec bo ob uvedbi v delo prejel vso razpoložljivo dokumentacijo s podatki. Ocene o dotrajanosti objektov naročnik žal nima in oceni izvajalec.

Razume se, da ponudnik uporablja javno dostopne podatke (npr. zavarovana območja, lokacije objektov), naročnik pa bo z načinom dobrega sodelovanja izvajalcu zagotovil kar je v njegovi moči. Vse drugo je predmet dela izvajalca.

35. Predmet HHŠ je celovita zasnova obvladovanja poplavne ogroženosti, ki bo šele izdelana. Zato je mogoče, da bi bili doslej zasnovani ukrepi v (delnem) neskladju z rezultati te HHŠ. Naloga ponudnika je jasna ugotoviti morebitna neskladja in predlagati dopolnitve, s katerimi bi ta neskladja odpravili oz. omilili v največji možni meri. Dopolnitve se izdelajo na nivoju idejne zasnove.

36. Ponudnik kot strokovnjak na področju vodarstva bo s svojim ekspertnim znanjem, strokovnimi izkušnjami in poznavanjem stvari lahko ugotovil »primernost« sedanje rabe zemljišč npr. mokriščni travnik za zadrževanje voda ipd.
Naročnik pričakuje, da bo izvajalec pripravil pregled zemljišč s prikazom planske rabe in ciljne rabe, da bi bili cilji te HHŠ lahko doseženi.


Lep pozdrav.