Dosje javnega naročila 003430/2019
Naročnik: GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE, Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana
Storitve: Storitve konferenčnega tolmačenja
ZJN-3: Odprti postopek
Vrednost naročila (pogodbe in dodatki z DDV): 2.899.795,59 EUR

JN003430/2019-B01 - Obvestilo o naročilu (EU 2 - SL), objavljeno dne 27.05.2019
JN003430/2019-K01 - Popravek (EU 14 - SL), objavljeno dne 20.06.2019
JN003430/2019-K02 - Popravek (EU 14 - SL), objavljeno dne 02.07.2019
JN003430/2019-K03 - Popravek (EU 14 - SL), objavljeno dne 09.07.2019
JN003430/2019-ODL01 - Odločitev o oddaji oz. neoddaji naročila, objavljeno dne 11.12.2019
JN003430/2019-ODL01P1 - Odločitev o oddaji oz. neoddaji naročila, objavljeno dne 12.12.2019
JN003430/2019-C01 - Obvestilo o oddaji naročila (EU 3 - SL), objavljeno dne 31.01.2020
JN003430/2019-Pog01 - Pogodba, objavljeno dne 02.03.2020
JN003430/2019-K04 - Popravek (EU 14 - SL), objavljeno dne 22.05.2020
JN003430/2019-C02 - Obvestilo o oddaji naročila (EU 3 - SL) - Izvajanje okvirnega sporazuma, objavljeno dne 27.05.2020
JN003430/2019-C03 - Obvestilo o oddaji naročila (EU 3 - SL) - Izvajanje okvirnega sporazuma, objavljeno dne 28.07.2020
Zahtevek za revizijo

    JN003430/2019-B01 Obvestilo o naročilu (EU 2 - SL) 2019/S 102-247522
   Dodatna pojasnila

Oddelek I: Javni naročnik

Direktiva 2014/24/EU
I.1 Ime in naslovi
GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE
Gregorčičeva ulica 20
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
Generalni sekretariat Vlade RS
gp.gs@gov.si
+386 14781000
+386 14781607

Internetni naslovi
http://www.gsv.gov.si

I.2 Skupno javno naročanje
I.3 Sporočanje
Razpisna dokumentacija je na voljo brezplačno za neomejen in celovit neposredni dostop na:
URL: http://www.gsv.gov.si/si/o_generalnem_sekretariatu/javne_objave/javna_narocila/

Dodatne informacije lahko dobite na zgoraj navedenem naslovu.
Ponudbe ali prijave za sodelovanje je treba poslati elektronsko na URL: https://ejn.gov.si/ponudba/pages/aktualno/aktualno_javno_narocilo_podrobno.xhtml?zadevaId=9608
I.4 Vrsta javnega naročnika
Ministrstvo ali kateri koli drug nacionalni ali zvezni organ, vključno z regionalnimi ali lokalnimi pododdelki
I.5 Glavna področja dejavnosti
Javna uprava


Oddelek II: Predmet

II.1 Obseg naročila
II.1.1 Naslov
Naslov: Storitve konferenčnega tolmačenja
II.1.2 Glavna koda CPV
Glavni besednjak Dopolnilni besednjak
79540000
II.1.3 Vrsta naročila
Storitve
II.1.4 Kratek opis
Javno naročilo se deli v dva sklopa in po posameznih podsklopih, kot je razvidno v nadaljevanju.

SKLOP 1: SIMULTANO, ŠEPETANO IN KONSEKUTIVNO TOLMAČENJE V KOMBINACIJI S SLOVENSKIM JEZIKOM

1.1 angleščina slovenščina angleščina
1.2 francoščina slovenščina francoščina
1.3 nemščina slovenščina nemščina
1.4 italijanščina slovenščina italijanščina
1.5 madžarščina slovenščina madžarščina
1.6 ruščina slovenščina ruščina
1.7 hrvaščina slovenščina hrvaščina
1.8 srbščina slovenščina srbščina
1.9 bosanščina slovenščina bosanščina
1.10 albanščina slovenščina albanščina

SKLOP 2: SIMULTANO, ŠEPETANO IN KONSEKUTIVNO TOLMAČENJE V KOMBINACIJI TUJ JEZIK S TUJIM JEZIKOM

2.1 angleščina nemščina angleščina
2.2 angleščina francoščina angleščina
2.3 nemščina francoščina nemščina
II.1.6 Informacije o sklopih
Naročilo je razdeljeno na sklope: Da
Ponudbe je treba predložiti za samo en sklop
II.2 Opis

Sklop 1

II.2.1 Naslov
Naslov: Simultano, šepetano in konsekutivno tolmačenje v kombinaciji s slovenskim jezikom
Številka sklopa: 1
II.2.2 Dodatna(-e) koda(-e) CPV
Glavni besednjak Dopolnilni besednjak
79540000
II.2.3 Kraj izvedbe
SI - SLOVENIJA
Glavna lokacija ali kraj izvedbe:
II.2.4 Opis javnega naročila
SKLOP 1: SIMULTANO, ŠEPETANO IN KONSEKUTIVNO TOLMAČENJE V KOMBINACIJI S SLOVENSKIM JEZIKOM

1.1 angleščina slovenščina angleščina
1.2 francoščina slovenščina francoščina
1.3 nemščina slovenščina nemščina
1.4 italijanščina slovenščina italijanščina
1.5 madžarščina slovenščina madžarščina
1.6 ruščina slovenščina ruščina
1.7 hrvaščina slovenščina hrvaščina
1.8 srbščina slovenščina srbščina
1.9 bosanščina slovenščina bosanščina
1.10 albanščina slovenščina albanščina
II.2.5 Merila za izbiro ponudbe
Cena ni edino merilo za oddajo naročila in vsa merila so navedena le v razpisni dokumentaciji
II.2.6 Ocenjena vrednost
II.2.7 Trajanje naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema
Trajanje v mesecih: 36
To naročilo je mogoče podaljšati: Ne
II.2.9 Informacije o omejitvah števila kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju
II.2.10 Informacije o variantah
Variante so dopustne: Ne
II.2.11 Informacije o variantah
Variante: Ne
II.2.12 Informacije o elektronskih katalogih
II.2.13 Informacije o sredstvih EU
Naročilo se nanaša na projekt in/ali program, ki se financira s sredstvi EU: Ne
II.2.14 Dodatne informacije

Sklop 2

II.2.1 Naslov
Naslov: Simultano, šepetano in konsekutivno tolmačenje v kombinaciji tuj jezik s tujim jezikom
Številka sklopa: 2
II.2.2 Dodatna(-e) koda(-e) CPV
Glavni besednjak Dopolnilni besednjak
79540000
II.2.3 Kraj izvedbe
SI - SLOVENIJA
Glavna lokacija ali kraj izvedbe:
II.2.4 Opis javnega naročila
SKLOP 2: SIMULTANO, ŠEPETANO IN KONSEKUTIVNO TOLMAČENJE V KOMBINACIJI TUJ JEZIK S TUJIM JEZIKOM

2.1 angleščina nemščina angleščina
2.2 angleščina francoščina angleščina
2.3 nemščina francoščina nemščina
II.2.5 Merila za izbiro ponudbe
Cena ni edino merilo za oddajo naročila in vsa merila so navedena le v razpisni dokumentaciji
II.2.6 Ocenjena vrednost
II.2.7 Trajanje naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema
Trajanje v mesecih: 36
To naročilo je mogoče podaljšati: Ne
II.2.9 Informacije o omejitvah števila kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju
II.2.10 Informacije o variantah
Variante so dopustne: Ne
II.2.11 Informacije o variantah
Variante: Ne
II.2.12 Informacije o elektronskih katalogih
II.2.13 Informacije o sredstvih EU
Naročilo se nanaša na projekt in/ali program, ki se financira s sredstvi EU: Ne
II.2.14 Dodatne informacije


Oddelek III: Pravne, ekonomske, finančne in tehnične informacije

III.1 Pogoji za udeležbo
III.1.1 Ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, vključno z zahtevami v zvezi z vpisom v register poklicev ali trgovski register
III.1.2 Poslovno in finančno stanje
III.1.3 Tehnična in strokovna sposobnost
III.1.5 Informacije o pridržanih naročilih
III.2 Pogoji, ki se nanašajo na javno naročilo
III.2.1 Informacije o določeni stroki
III.2.2 Pogoji za izvedbo javnega naročila


III.2.3 Informacije o osebju, odgovornem za izvedbo naročila


Oddelek IV: Postopek

IV.1 Opis
IV.1.1 Vrsta postopka
Odprti postopek
IV.1.3 Informacije o okvirnem sporazumu ali dinamičnem nabavnem sistemu
IV.1.4 Informacije o zmanjšanju števila rešitev ali ponudb med pogajanji ali dialogom
IV.1.5 Informacije o pogajanjih
IV.1.6 Informacije o elektronski dražbi
IV.1.8 Informacije o Sporazumu o vladnih naročilih
Naročilo ureja Sporazum o vladnih naročilih: Ne
IV.2 Upravne informacije
IV.2.1 Prejšnja objava v zvezi s tem postopkom
IV.2.2 Rok za prejem ponudb ali prijav za sodelovanje
24.06.2019   10:00
IV.2.3 Predvideni datum pošiljanja povabil k oddaji ponudbe ali sodelovanju izbranim kandidatom
IV.2.4 Jeziki, v katerih se predložijo ponudbe ali prijave za sodelovanje
Slovenščina (SL)
IV.2.6 Minimalni časovni okvir, v katerem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe
Ponudba mora biti veljavna do 31.12.2019
IV.2.7 Način odpiranja ponudb
Datum in ura: 24.06.2019   10:15
Kraj: V informacijskem sistemu e-JN.


Oddelek VI: Dopolnilne informacije

VI.1 Informacije o ponovitvah naročila
Ponovitev naročila: Ne


VI.2 Informacije o elektronskem poteku dela
Sprejeto bo elektronsko izdajanje računov.
Uporabljeno bo elektronsko plačilo.
VI.3 Dodatne informacije
Rok za sprejemanje ponudnikovih vprašanj: 13.06.2019   10:00
VI.4 Postopki za revizijo
VI.4.1 Organ, pristojen za revizijo
DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDDAJE JAVNIH NAROČIL
Slovenska cesta 54
1000
Ljubljana
Slovenija

VI.4.2 Organ, pristojen za postopek mediacije
VI.4.3 Postopek revizije
VI.4.4 Služba, pri kateri lahko dobite informacije o postopku revizije
GENERALNI SEKRETARIAT VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE
Gregorčičeva ulica 20
1000
Ljubljana
Slovenija

VI.5 Datum pošiljanja tega obvestila
23.05.2019

O odločitvi o javnem naročilu boste obveščeni, če odločitev ni bila objavljena pred vašo prijavo.


   Dodatna pojasnila
Datum objave: 17.06.2019   14:30
VPRAŠANJE
1) Zakaj ste odgovore na vprašanja, ki so vam jih ponudniki pošiljali že od objave javnega naročila dne 27.5.2019, javno objavili šele po roku za sprejemanje ponudnikovih vprašanj (13.6.2019 do 10:00), vmes pa več kot 15 dni niste objavili niti enega samega odgovora, tudi na najenostavnejša vprašanja ne?

2) Zakaj na vprašanja ponudnikov ne odgovarjate sproti -, takoj, ali kmalu potem, ko vprašanje prejmete?

3) Prosimo za podaljšanje roka za oddajo ponudb kot tudi za postavitev novega roka za sprejemanje ponudnikovih vprašanj.

ODGOVOR

Naročnik je v tem delu spremenil dokumentacijo za oddajo javnega naročila.

Dokument je dostopen na spletni strani naročnika:

http://www.gsv.gov.si/si/o_generalnem_sekretariatu/javne_objave/javna_narocila/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=235



Datum objave: 28.06.2019   13:34
VPRAŠANJE

1. Na podlagi katerih/kakšnih standardov je bila sprejeta odločitev glede definicije dneva tolmačenja v trajanju 8 ur? V dosedanjih razpisih je bil dan tolmačenja zmeraj obravnavan kot 7 ur tolmačenja.

2. Ali 8 ur za dan tolmačenja pomeni bruto ali neto? Primer: tolmač je najet za konferenco, ki poteka od 9h do 17h, to je 8 ur. Vmes je kosilo, ki traja 1,5 ure. Se v takem primeru upošteva 8 ur, kolikor traja program konference?

3. Na kakšni podlagi so bili določeni deleži za tolmačenje, krajše od delovnega dne?

4. Prosimo za obrazložitev navedbe »Pogoje iz 2.2 c točke lahko ponudnik izpolnjuje kumulativno s podizvajalci«. Točka 2.2.c se nanaša na delovne izkušnje, zahteva se vsaj 3 leta delovnih izkušenj v obdobju od 1. 3. 2016 do 1. 3. 2019 in najmanj 150 ur oziroma 100 ur za posamezen podsklop.
(a) Ali se pri skupni ponudbi šteje, da so zahteve in pogoji iz točke 2.2 c izpolnjene za celotno skupino, če jih izpolnjuje tudi že en sam podizvajalec?
(b) Prosimo za obrazložitev dveh primerov: (1) Ponudnik prijavi 10 tolmačev, samo 1 tolmač ima 3 leta delovnih izkušenj in v tem obdobju 150 ur tolmačenja, ostali tolmači pa ne. Ali to pomeni, da so pogoji izpolnjeni za vseh 10 tolmačev? (2) Ponudnik prijavi 10 tolmačev, vsak tolmač je v obdobju zadnjih 3 let opravil najmanj 150 ur tolmačenja, nekateri več, nekateri man. Ali se bodo dejansko opravljene ure tolmačenja upoštevale za vsakega posameznega tolmača in bo vsak posamezen tolmač uvrščen na seznam, iz katerega se bodo izbirali tolmači za posamezen dogodek? Oziroma ali se bo število ur seštelo in upoštevalo enotno za celotnega ponudnika (npr. agencijo)?


5. (a) Kakšen bo vrstni red naslednjih treh ponudnikov, ki so ponudili enako ceno?
(1) Ponudnik A ima specializacijo iz tolmačenja, je akreditiran pri EU institucijah, je član ZKTS in je opravil 205 ur tolmačenja.
(2) Ponudnik B je skupinski ponudnik, oseba B1 ima specializacijo iz tolmačenja, je članica DPTS in SCIT ter je opravila 70 ur tolmačenja; oseba B2 ima magisterij iz tolmačenja in je opravila 70 ur tolmačenja; oseba B3 ima visoko univerzitetno izobrazbo drugih smeri, je članica SCIT in je opravila 70 ur tolmačenja.
(3) Ponudnik C je ponudnik s podizvajalci; oseba C1 ima specializacijo iz tolmačenja, je članica DPTS in SCIT vendar ni nič tolmačila, oseba C2 ima magisterij in je opravila 20 ur tolmačenja, oseba C3 pa ima visoko univerzitetno izobrazbo drugih smeri in je opravila 195 ur tolmačenja.
(b) Prosimo za odgovor na naslednje vprašanje: ko boste sestavljali ekipo z 2 ali 3 tolmači, kateri 2 oziroma 3 osebe bodo delale v kabini, če predpostavljamo, da nihče od zgoraj navedenih ne bo zavrnil naročila storitve s strani GSV?

6. (a) Če se prijavi ponudnik z več tolmači, ali se bodo točke dodelile za vsakega posameznega prijavljenega tolmača?
(b) Bodo na seznam ponudnikov uvrščeni posamezni tolmači, tudi če bodo del skupinske ponudbe ponudnika, ki bo vključeval več podizvajalev (tolmačev)?

7. (a) Vprašanje glede meril za izbor in ocenjevanje ponudb (točka 17 razpisne dokumentacije): če se prijavi ponudnik z več tolmači (npr. prevajalska agencija), od katerih samo en tolmač izkazuje najvišjo izobrazbo (končan specialistični študij konferenčnega tolmačenja) in članstvo v dveh združenjih ali akreditacijo, drugi prijavljeni tolmači pa imajo nižjo izobrazbo in so včlanjeni samo v eno združenje ali sploh ne in nimajo akreditacije, kako bo ocenjen tak ponudnik?
(b)V točki 17 je namreč navedeno: »Posamezen ponudnik dobi točke glede na najvišjo doseženo izobrazbo« in »Ponudnik, ki bo na dan oddaje ponudbe izkazal aktivno članstvo ali akreditacijo ... prejme za posamezno članstvo ali akreditacijo 10 točk, vendar največ 20 točk." Ali to pomeni, da bo ponudnik, ki prijavlja skupino tolmačev, na primer agencija, prejel največje število točk za celotno ponujeno ekipo tolmačev, že če bo samo eden od vključenih tolmačev izpolnjeval merila za največje število točk za izobrazbo in članstvo/akreditacijo?

8. Prosimo za pojasnilo te navedbe v točki 17. razpisne dokumentacije: »Naročnik bo na podlagi izračunanih točk pripravil seznam ponudnikov po posameznih podsklopih.« Če bo kot ponudnik izbrana agencija, ki prijavlja več tolmačev, ali bo na seznam uvrščena agencija ali posamezni tolmači, ki jih je prijavila? Tolmači so namreč lahko različno usposobljeni, imajo

9. Kako se obračuna tolmačenje v tujini, če tolmač dela do 2 uri, tja pa z delegacijo potuje že zgodaj zjutraj in zaradi tega za naročilo porabi ves dan? V institucijah EU, drugih mednarodnih institucijah, na prostem trgu in v primerljivih državah, ki so nedavno predsedovale, se to avtomatično obračuna kot dan tolmačenja.

10. Zakaj se enako kot akreditacija pri institucijah EU ter članstvo v ZKTS/AIIC upošteva članstvo v strokovnih združenjih, ki združujejo predvsem prevajalce? Samo AIIC in ZKTS združujeta konferenčne tolmače, v Sloveniji samo ZKTS etični kodeks po zgledu AIIC. Za akreditacijo je bilo treba opraviti zahteven izpit, ki je primerljiv ali težji od zaključnega izpita študija konferenčnega tolmačenja. Za članstvo v AIIC in ZKTS je potrebna potrditev drugih članov ali izpit. Nobenega od navedenih kriterijev ne uporabljajo druga združenja.

11. Kako se bodo obravnavala naročila za tolmačenje izven kraja bivanja in v tujini, ki efektivno ne trajajo 8 ura (dan tolmačenja), dejansko pa tolmač zanje porabi ves dan. Primer: tolmač je angažiran za tolmačenje na dogodku v tujini, ki se začne ob 19h in traja do 21h, skupaj torej 2 uri. Tja mora skupaj z delegacijo odpotovati ob 7h zjutraj z letalom. Menimo, da je v takem primeru upravičen, da obračuna cel dan tolmačenja, in sicer v skladu s prvim odstavkom 23. člena Uredbe o delovnem času v organih državne uprave: »V primeru službene poti se javnemu uslužbencu prizna toliko ur prisotnosti na delu, kolikor sta trajala pot in dejansko opravljanje dela«.


ODGOVOR

1. Naročnik je število ur za tolmaški dan, t.j. iz 7 na 8 ur povišal predvsem zaradi morebitnih potreb v času predsedovanja Svetu EU 2021 na podlagi prakse drugih članic EU.

2. Tolmaški dan (8 ur) vključuje tudi odmore.

3. Naročnik je upošteval potrebe pooblastiteljev in imel v vidu gospodarno ravnanje s proračunskimi sredstvi.

4. a) Ne. Skladno s točko 2.2 c, II. poglavja dokumentacije za oddajo javnega naročila, mora imeti vsak tolmač vsaj tri leta delovnih izkušenj s področja dela za vsak podsklop, za katerega se prijavlja (šteje obdobje od 1. 3. 2016 do 1. 3. 2019, in izkazati reference za opravljeno delo, glede na podsklop na katerega se prijavlja.

b) (1) Ne. Glej odgovor zgoraj.
(2) Seznam bo sestavljen iz izbranih ponudnikov po vrstnem redu, glede na skupno število doseženih točk.

Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu spremeni.

Dokument je dostopen na spletni strani naročnika:

http://www.gsv.gov.si/si/o_generalnem_sekretariatu/javne_objave/javna_narocila/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=235

5. (a) Ponudnik bo razvrščen na seznam ponudnikov skladno s 17. točko dokumentacije za oddajo javnega naročila: Merila za izbor in ocenjevanje ponudb.
(b) Naročnik bo ravnal v skladu s prvim in drugim odstavkom 19. točke dokumentacije za oddajo javnega naročila: Način naročanja storitev z izbranimi izvajalci na podlagi sklenjenih okvirnih sporazumov.

6. (a) Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu spremeni.

Dokument je dostopen na spletni strani naročnika:

http://www.gsv.gov.si/si/o_generalnem_sekretariatu/javne_objave/javna_narocila/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=235

(b) Skladno s prvim odstavkom 17. točke dokumentacije za oddajo javnega naročila: Merilo za izbor in ocenjevanje ponudb, bo seznam sestavljen iz izbranih ponudnikov po vrstnem redu glede na skupno število doseženih točk.

7. (a) Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu spremeni.

Dokument je dostopen na spletni strani naročnika:

http://www.gsv.gov.si/si/o_generalnem_sekretariatu/javne_objave/javna_narocila/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=235

(b) Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu spremeni.

Dokument je dostopen na spletni strani naročnika:

http://www.gsv.gov.si/si/o_generalnem_sekretariatu/javne_objave/javna_narocila/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=235

8. Glej odgovor 6 (b).

9. Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu spremeni.

Dokument je dostopen na spletni strani naročnika:

http://www.gsv.gov.si/si/o_generalnem_sekretariatu/javne_objave/javna_narocila/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=235

10. Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu ne spremeni.

11. Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu spremeni.

Dokument je dostopen na spletni strani naročnika:

http://www.gsv.gov.si/si/o_generalnem_sekretariatu/javne_objave/javna_narocila/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=235



Datum objave: 28.06.2019   13:34
VPRAŠANJE

V zvezi z že poslanimi vprašanji popravljamo vprašanje št. 8, in sicer:
8. Prosimo za pojasnilo te navedbe v točki 17. razpisne dokumentacije: »Naročnik bo na podlagi izračunanih točk pripravil seznam ponudnikov po posameznih podsklopih.« Če bo kot ponudnik izbrana agencija, ki prijavlja več tolmačev, ali bo na seznam uvrščena agencija ali posamezni tolmači, ki jih je prijavila?


ODGOVOR

Skladno s prvim odstavkom 17. točke dokumentacije za oddajo javnega naročila: Merilo za izbor in ocenjevanje ponudb, bo seznam sestavljen iz izbranih ponudnikov po vrstnem redu glede na skupno število doseženih točk.


Datum objave: 28.06.2019   13:35
VPRAŠANJE
V razpisni dokumentaciji sta opredeljeni oddaja skupne ponudbe (poglavje I, točka 13) in oddaja ponudbe s podizvajalci (poglavje I, točka 14).
Za oddajo ponudbe v primeru skupne ponudbe in oddaje ponudbe s podizvajalci morajo
a) pogoje za sodelovanje (sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti iz poglavja II, točka 2.1),
b) zagotavljanje tehnične in programske opreme (točka 2.2.a)
c) ustrezno izobrazbo (točka 2.2.b)
izpolnjevati vsak posamezni ponudnik oziroma posamezni tolmač.
Po drugi strani pa je za ta primera navedeno, da je mogoče tretjo zahtevo iz točke 2.2., namreč delovne izkušnje in reference (točka 2.2.c), seštevati (»vsi ponudniki v skupni ponudbi izpolnijo navedene zahteve in pogoje skupaj« v primeru oddaje skupne ponudbe ter »Pogoje iz 2.2 c točke lahko ponudnik izpolnjuje kumulativno s podizvajalci« v primeru oddaje ponudbe s podizvajalci).
Navedeno ubeseditev bi bilo mogoče razumeti, kot da ni potrebno, da ima ustrezne delovne izkušnje in reference vsak posamezni tolmač v skupini, ki je oddala ponudbo, oziroma vsak tolmač, ki dela kot podizvajalec. Dejansko to lahko pomeni razlago, da lahko kot podizvajalci delajo tolmači, ki nimajo dovolj delovnih izkušenj in referenc, ki so kot obvezne določene v poglavju II iste razpisne dokumentacije.
V nasprotju z zgoraj navedenim je namreč v razpisni dokumentaciji v poglavju II, točka 2.2.c., določeno, da mora imeti vsak tolmač vsaj tri leta delovnih izkušenj s področja dela za vsak podsklop, za katerega se prijavlja (v obdobju od 1. 3. 2016 do 1. 3. 2019), in izkazati reference za opravljeno delo, ki so za posamezne podsklope določene v predpisanem številu tolmaških ur. Glede na dikcijo točke 2.2.c. je torej vsak dejansko delujoči tolmač dolžan izpolnjevati pogoje glede delovnih izkušenj in referenc.
Razpisna dokumentacija je v delu glede kumuliranja delovnih izkušenj in referenc pri oddaji skupne ponudbe in oddaji ponudbe s podizvajalci nejasna, dvoumna in nasprotujoča si (poglavje II, točka 2.2.c., v povezavi s poglavjem I, točki 13 in 14).
1. Ali je torej v teh dveh primerih v nasprotju z določbo poglavja II, točke 2.2.c., mogoče,
a) da se v okviru skupne prijave ali kot podizvajalci prijavijo in so sprejeti tolmači, ki imajo manj kot tri leta delovnih izkušenj in ne izkazujejo zadostnih referenc? Prosimo za jasen in konkreten odgovor.
2. Ali je v zgoraj navedenih primerih nujno, da pogoje iz točke 2.2.c. izpolnjuje
a) vsaj eden od prijavljenih tolmačev/podizvajalcev
b) vsak od prijavljenih tolmače/podizvajalcev?


ODGOVOR

1. a) Ne.

2. Skladno s točko 2.2 c, II. poglavja dokumentacije za oddajo javnega naročila, mora imeti vsak tolmač vsaj tri leta delovnih izkušenj s področja dela za vsak podsklop, za katerega se prijavlja (šteje obdobje od 1. 3. 2016 do 1. 3. 2019, in izkazati reference za opravljeno delo, glede na podsklop na katerega se prijavlja.



Datum objave: 28.06.2019   13:36
VPRAŠANJE
V 10. členu okvirnega sporazuma je med obveznostmi tolmača med drugim zapisano, da mora tolmač upoštevati »najvišje mednarodno uveljavljene standarde ter prakse tolmačenja in protokolarnega dela«. Katere standarde in prakso pomeni navedba »najvišji mednarodno uveljavljeni standardi ter prakse tolmačenja«?

ODGOVOR

Naročnik predvideva, da je tolmač seznanjen s poklicnimi standardi in dobro prakso svojega dela.


Datum objave: 28.06.2019   13:37
VPRAŠANJE
1. Razpisna dokumentacija ni le v nasprotju s poklicnimi standardi stroke, temveč tudi v nasprotju s celo vrsto zakonov in predpisov. Ali ima GSV namen odpraviti te pomanjkljivosti, ki so jih v svojih vprašanjih izpostavili že drugi?
2. Ali je GSV sposoben dati tudi kakšen odgovor, ki se ne glasi "Razpisna dokumentacija ostane v tem delu nespremenjena."?

ODGOVOR

1. Naročnik je pri pripravi dokumentacije za oddajo javnega naročila sledil poklicnim standardom, pri tem pa zasledoval potrebe pooblastiteljev in imel v vidu gospodarno ravnanje s proračunskimi sredstvi.

2. Da.



Datum objave: 28.06.2019   13:38
VPRAŠANJE
Glede kriterijev in meril v razpisni dokumentaciji velja, da morajo biti upoštevana osnovna načela javnega naročanja (transparentnosti, varovanja konkurenčnosti, sorazmernosti..).
Razpisna dokumentacija mora omogočati oddajo ponudbe na ta način, da so pogoji jasni in konsistentni in da je jasno razbrati, kako jih je potrebno izkazati in kako bodo preverjani v postopku izbire. Državna revizijska komisija je v več odločbah navedla, da mora biti posamezno merilo vnaprej opisano in ovrednoteno, in sicer na jasen, razumljiv, transparenten in objektivno preverljiv način, ki ne dopušča subjektivne presoje naročnika.
V obravnavani razpisni dokumentaciji so problematična in nejasna določila, ki se nanašajo na skupno ponudbo in ponudbo s podizvajalci v povezavi z izpolnjevanjem tehnične in strokovne sposobnosti. Naročnik je dopustil oddajo skupne ponudbe (točka 13.) in oddajo ponudbe s podizvajalci (točka 14.). Pri tem je v obeh primerih predpisal, da mora pogoje za sodelovanje iz točke 2.1. (sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti), ter 2.2. a (zagotavljanje tehnične in programske opreme) in 2.2. b. (ustrezna izobrazba) izpolnjevati vsak ponudnik oz. posamezni tolmač, medtem ko se sposobnosti iz 2.2 c (delovne izkušnje in reference) lahko sešteva, kar omogoča, da vsi ponudniki v skupni ponudbi izpolnijo navedene zahteve in pogoje skupaj. oz. jih lahko ponudnik izpolnjuje kumulativno s podizvajalci.

Točka 2.2. c. izrecno določa, da mora imeti vsak tolmač vsaj tri leta delovnih izkušenj s področja dela za vsak podsklop, za katerega se prijavlja (šteje obdobje od 1. 3. 2016 do 1.
3. 2019) in izkazati reference za opravljeno delo v predpisanem številu tolmaških ur za
posamezni podsklop. Točka 2.2. c. torej izpolnjevanja kriterija delovnih izkušenj in referenc ne predpisuje za posameznega ponudnika ampak izrecno za vsakega tolmača.
Glede na navedeno dikcijo razpisnega pogoja, pri posameznem ponudniku, ki zaposluje (ali na drugačen način sodeluje) z večimi tolmači, ne bi smelo biti sporno, da mora vsak posamezni tolmač izpolnjevati predpisane pogoje in se reference posameznih tolmačev pri istem ponudniku za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogojev ne seštevajo.

Pri skupni ponudbi in ponudbi s podizvajalci pa določilo, da se pogoji in reference 2.2.c. seštevajo oz. da jih lahko izpolnjujejo kumulativno, ustvarja nejasno situacijo, saj omogoča različne interpretacije. Po striktno jezikovni razlagi, da mora vsak posamezni tolmač izpolnjevati predpisane pogoje in predložiti zahtevane reference, tudi pri skupni ponudbi in ponudbi s podizvajalci ne bi smelo biti drugače, saj je pogoj vezan na posameznega tolmača in ne na ponudnika. Vendar pa pri upoštevanju takšne interpretacije ni jasno, na kakšen način se v konkretnem primeru sploh uporabi pravilo iz točk 13. in 14., da se izkušnje in reference kumulirajo.
Ali se naročnik problematičnosti the določb zaveda? Kako se namerava odzvati, da bodo pojoji jasni in razumljivi in predpisani na transparenten in objektivno preverljiv način, ki ne dopušča subjektivne presoje naročnika? Po našem mnenju predpisani pogoji čl. 13. in 14. v povezavi s točko 2.2. c. tega kriterija ne izpolnjujejo.


ODGOVOR

Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu spremeni.

Dokument je dostopen na spletni strani naročnika:

http://www.gsv.gov.si/si/o_generalnem_sekretariatu/javne_objave/javna_narocila/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=235



Datum objave: 28.06.2019   13:39
VPRAŠANJE
Ali vsako tolmačenje v tujini, ne glede na to, koliko časa traja, pomeni, da se obračuna dan tolmačenja, kot je običajno v institucijah EU, drugih mednarodnih institucijah in kot je bila nazadnje praksa med avstrijskim predsedovanjem Svetu EU?

ODGOVOR

Način obračuna se izvede v skladu s točko 20 dokumentacije za oddajo javnega naročila: Način obračuna in plačilo za opravljeno storitev oziroma v skladu s 6. členom vzorca okvirnega sporazuma: Način obračuna in plačila za opravljene storitve.


Datum objave: 28.06.2019   13:39
VPRAŠANJE
Glede kriterijev in meril v razpisni dokumentaciji velja, da morajo biti upoštevana osnovna načela javnega naročanja (transparentnosti, varovanja konkurenčnosti, sorazmernosti..).
Razpisna dokumentacija mora omogočati oddajo ponudbe na ta način, da so pogoji jasni in konsistentni in da je jasno razbrati, kako jih je potrebno izkazati in kako bodo preverjani v postopku izbire. Državna revizijska komisija je v več odločbah navedla, da mora biti posamezno merilo vnaprej opisano in ovrednoteno, in sicer na jasen, razumljiv, transparenten in objektivno preverljiv način, ki ne dopušča subjektivne presoje naročnika.
V obravnavani razpisni dokumentaciji so problematična in nejasna določila, ki se nanašajo na skupno ponudbo in ponudbo s podizvajalci v povezavi z izpolnjevanjem tehnične in strokovne sposobnosti. Naročnik je dopustil oddajo skupne ponudbe (točka 13.) in oddajo ponudbe s podizvajalci (točka 14.). Pri tem je v obeh primerih predpisal, da mora pogoje za sodelovanje iz točke 2.1. (sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti), ter 2.2. a (zagotavljanje tehnične in programske opreme) in 2.2. b. (ustrezna izobrazba) izpolnjevati vsak ponudnik oz. posamezni tolmač, medtem ko se sposobnosti iz 2.2 c (delovne izkušnje in reference) lahko sešteva, kar omogoča, da vsi ponudniki v skupni ponudbi izpolnijo navedene zahteve in pogoje skupaj. oz. jih lahko ponudnik izpolnjuje kumulativno s podizvajalci.

Točka 2.2. c. izrecno določa, da mora imeti vsak tolmač vsaj tri leta delovnih izkušenj s področja dela za vsak podsklop, za katerega se prijavlja (šteje obdobje od 1. 3. 2016 do 1.
3. 2019) in izkazati reference za opravljeno delo v predpisanem številu tolmaških ur za
posamezni podsklop. Točka 2.2. c. torej izpolnjevanja kriterija delovnih izkušenj in referenc ne predpisuje za posameznega ponudnika ampak izrecno za vsakega tolmača.
Glede na navedeno dikcijo razpisnega pogoja, pri posameznem ponudniku, ki zaposluje (ali na drugačen način sodeluje) z večimi tolmači, ne bi smelo biti sporno, da mora vsak posamezni tolmač izpolnjevati predpisane pogoje in se reference posameznih tolmačev pri istem ponudniku za namen ugotavljanja izpolnjevanja pogojev ne seštevajo.

Pri skupni ponudbi in ponudbi s podizvajalci pa določilo, da se pogoji in reference 2.2.c. seštevajo oz. da jih lahko izpolnjujejo kumulativno, ustvarja nejasno situacijo, saj omogoča različne interpretacije. Po striktno jezikovni razlagi, da mora vsak posamezni tolmač izpolnjevati predpisane pogoje in predložiti zahtevane reference, tudi pri skupni ponudbi in ponudbi s podizvajalci ne bi smelo biti drugače, saj je pogoj vezan na posameznega tolmača in ne na ponudnika. Vendar pa pri upoštevanju takšne interpretacije ni jasno, na kakšen način se v konkretnem primeru sploh uporabi pravilo iz točk 13. in 14., da se izkušnje in reference kumulirajo.
Ali se naročnik problematičnosti teh določb zaveda? Kako se namerava odzvati, da bodo pogoji jasni in razumljivi in predpisani na transparenten in objektivno preverljiv način, ki ne dopušča subjektivne presoje naročnika? Po našem mnenju predpisani pogoji čl. 13. in 14. v povezavi s točko 2.2. c. tega kriterija ne izpolnjujejo.


ODGOVOR

Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu spremeni.

Dokument je dostopen na spletni strani naročnika:

http://www.gsv.gov.si/si/o_generalnem_sekretariatu/javne_objave/javna_narocila/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=235



Datum objave: 28.06.2019   13:42
VPRAŠANJE
Ali nameravate upoštevati poziv iz dopisa oddelka za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki izvaja usposabljanje tolmačev, glede sprememb javnega naročila, da bo ustrezalo strokovnim standardom konferenčnega tolmačenja?
"Generalni sekretariat Vlade RS je 23. maja 2019 objavil javno naročilo za storitve konferenčnega tolmačenja št. 43020-5/2018, ki je v strokovni javnosti povzročilo veliko zaskrbljenost zaradi neupoštevanja poklicnih standardov, ki so podlaga za kakovostno storitev.
Na oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete smo kot izobraževalna ustanova, ki skrbi za usposabljanje tolmačev, članica elitnega združenja EMCI, zaskrbljeni za poklicne standarde ter ustrezne pogoje dela za svoje nekdanje študente, ki so v to izobrazbo vložili ogromno sredstev in časa.
Zagotavljanje pogojev za študij tolmačenja je povezano z velikim trudom Oddelka za prevajalstvo, Filozofske fakultete, Univerze v Ljubljani in nenazadnje Evropske komisije in Evropskega parlamenta, ki študij sofinancirata. Vstopni pogoji za program so visoki, pot do izobrazbe težka in nepredvidljiva, delo tolmača, kjer je stres bolj prisoten kot v drugih poklicih, zahteva posebne psihofizične lastnosti, in trudimo si, da vzgajamo kompetentne strokovnjake, ki se lahko enakopravno vključujejo v delo na svetovnih trgih in upoštevajo visoke poklicne in etične standarde ob primernem plačilu.
Omenjeno naročilo domačih in mednarodnih tolmaških standardov ne omenja, kar kaže na zavestno odločitev za nižanje kakovosti tolmačenja. Naročilo tudi povečuje delovne obremenitve tolmačev s povečanjem števila delovnih ur s 7 na 8 ur na dan in nejasnimi pravili o odmorih in počitku. Z novim načinom obračunavanja tolmačenja, ki je v nasprotju z uveljavljeno mednarodno prakso, se je cena storitve v primerjavi z naročilom iz leta 2016 zmanjšala za do 30 odstotkov, medtem ko je bila povprečna četrtletna rast BDP v tem obdobju več kot 4-odstotna, povprečna letna stopnja rasti cen življenjskih potrebščin zadnji dve leti pa 1,5-odstotna (vir SiStat). Zlasti za krajša tolmačenja se ne upošteva več časa za strokovno pripravo, ki je eden od bistvenih predpogojev za kakovostno delo. Zato je odločitev o znižanju plačila mogoče razumeti samo kot načrtno degradacijo poklica.
Nespoštovanje uveljavljenih standardov, diskriminatorna merila za priznavanje sposobnosti ter zaostrovanje pogojev naročanja in izvajanja storitve povečujejo negotovost tolmačev, ki so večinoma samozaposleni, in celo najbolj dobronamerne med njimi sili v to, da dajo prednost zanesljivejšemu naročniku. Zato bo na voljo manj kakovostnih tolmačev, kar bo otežilo delo državnim organom, ki bodo naročali tolmačenje, še zlasti v času predsedovanja Svetu EU.
V zadnjem času se začenja govoriti o prekarnosti na področju intelektualnih storitev, omenja se tudi, da je država ne more preprečevati, da se morajo proti njej boriti stanovska združenja. Na Oddelku za prevajalstvo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani menimo, da lahko le vsi akterji skupaj nastopimo v boju za ustrezno plačilo, ki je hkrati zagotovilo kvalitete. Zato se pridružujemo pozivu Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije in apeliramo na
- Generalni sekretariat Vlade RS in Sektor za prevajanje, naj spremenita javno naročilo in popravita določbe razpisne dokumentacije v sodelovanju s stroko ter ob upoštevanju standardov in dobre prakse konferenčnega tolmačenja;
- vse aktivne konferenčne tolmače, naj skrbno preučijo pogoje iz javnega naročila in upoštevajo njihov dolgoročni učinek, kajti javno naročilo pomembno vpliva na celoten slovenski trg tolmaških storitev;
- naročnike storitev konferenčnega tolmačenja v okviru tega javnega naročila, naj se prepričajo o pogojih, po katerih je storitev naročena, in ravni zagotovljene kakovosti.


V Ljubljani, 3. 6. 2019
Prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar
Predstojnica Oddelka za prevajalstvo

Lekt. Dr. Amalija Maček
Koordinatorica programa Tolmačenje"

ODGOVOR

1. Naročnik je pri pripravi dokumentacije za oddajo javnega naročila sledil poklicnim standardom, pri tem pa zasledoval potrebe pooblastiteljev in imel v vidu gospodarno ravnanje s proračunskimi sredstvi.




Datum objave: 28.06.2019   13:43
VPRAŠANJE
Ali nameravate upoštevati pozive in ugotovitve iz spodnjega dopisa Oddelka za prevodoslovje Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, v katerem opozarjajo na preveliko delovno obremenitev tolmačev, nejasna določila glede pravice do odmora, poslabšano vrednotenje dela in neupoštevanje strokovnih standardov? Dopis je bil Generalnemu sekretariatu Vlade RS kot tudi vsem predvidenim naročnikom storitev konferenčnega tolmačenja na podlagi tega javnega naročila poslan 3.6.2019.
"Oddelek za prevodoslovje Filozofske fakultete na Univerzi v Mariboru je bil opozorjen na javno naročilo št. 43020-5/2018, ki ga je objavil Generalni sekretariat Vlade RS (GSV) 23. maja 2019. Predmet javnega naročila je zagotavljanje storitev konferenčnega tolmačenja za državne organe Republike Slovenije v obdobju od 1. 1. 2020 do 31. 12. 2022.

Kot ustanova, ki izvaja javnoveljavni študijski program konferenčnega tolmačenja in izobražuje diplomante, ki se bodo morda v prihodnosti prijavljali na tovrstne razpise, izražamo zaskrbljenost zaradi določil javnega naročila, še posebej v delu, ki zadeva poklicne standarde in vrednotenje dela.

Ker je predmet naročila zagotavljanje tolmaških storitev za najvišje državne organe v Republiki Sloveniji, med njimi Urad predsednika RS, Državni zbor RS, ministrstva in druge, bi pričakovali, da bo naročilo temeljilo na uveljavljenih državnih in mednarodnih poklicnih standardih. V mednarodnem prostoru so to poklicni standardi Mednarodnega združenja konferenčnih tolmačev (AIIC), v Sloveniji pa Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije (ZKTS). Obe združenji sta svoje poklicne standarde razvijali več desetletij, zato veljajo za referenčne in na njih v veliki meri temelji izobraževanje konferenčnih tolmačev ne le v Sloveniji, temveč tudi v drugih razvitih državah.

Kot lahko ugotovimo, pa se javno naročilo odklanja od omenjenih poklicnih standardov in primerov dobre prakse. Pri tem bi radi opozorili predvsem na naslednje:

- Dnevna delovna obremenitev tolmačev. Javno naročilo predvideva, da se tolmaški dan s 7 podaljša na 8 ur. Kot je znano, tolmaški poklic po objektivnih kazalnikih velja za enega najbolj napornih in stresnih, zaradi česar tolmači po priporočilih združenja AIIC dnevno kumulativno naj ne bi delali več kot 6 ur (AIIC, Professional standards), kar ustreza definiciji 8-urnega delovnika. Vsaka dodatna ura, ki bi morala biti izjema, se obravnava kot nadurno delo.
Po našem prepričanju predvideno zvišanje nevarno posega v temelje tolmaških delovnih pogojev. Za lažjo predstavo: si je mogoče v kateremkoli drugem poklicu zamisliti, da bi se delovnik preko noči administrativno podaljšal z 8 na več kot 9 ur? Za enako plačilo in 14% večjo obremenitev? Pri delavcih bi to brez dvoma upravičeno povzročilo hud revolt. Iz navedenih razlogov se mora po našem prepričanju definicija tolmaškega dneva vrniti v obstoječe okvire.
- Pravica do odmora. Tolmaški sklop, v katerem tolmač aktivno opravlja svoje delo, je po standardih dolg največ 2,53 ure (AIIC, Professional standards). Med dvema sklopoma mora imeti tolmač obvezno pravico do enega odmora, pri konsekutivnem tolmačenju z enim tolmačem pa dodatne odmore. Končni uporabniki, ki imajo izkušnje z delom s tolmači, to upoštevajo; težava se pojavi pri končnih naročnikih brez teh izkušenj, še posebej z večjim številom govorcev, saj ti na tolmače pozabijo. Prav zato je s stališča izvajalcev pomembno, da je to področje regulirano. Predlagamo, da se v definicijo 7-urnega tolmaškega dne nedvoumno zapiše, da je vanj vključen enourni odmor.
- Vrednotenje dela. V javnem naročilu zelo skrbijo tudi določila o vrednotenju tolmaškega dela. Primerjava javnega naročila za obdobje 20202022 z javnim naročilom za obdobje 20112013 tako kaže naslednje:

20112013
Storitev Vrednost (v %) Končna cena (v EUR)
tolmačenje do 2 ur: 40 % končne cene
tolmačenje 2 do 3 ure: 60 % končne cene
tolmaški dan (do 7 ur dnevno): 100 %
vsaka nadaljnja ura: 25 % končne cene
nadomestilo za čakanje: / 35 EUR na tolmača/uro
nadomestilo za čas potovanja: / do 140 EUR/dan

20202023
Storitev Vrednost (v %) Končna cena (v EUR)
tolmačenje do vključno 2 uri: 25 % ponudbene cene
tolmačenje od 2 do vključno 3 ure: 40 % ponudbene cene
tolmačenje od 3 do vključno 5 ur: 70 % ponudbene cene
tolmaški dan (do 8 ur dnevno): 100 % ponudbene cene
vsaka nadaljnja ura: 20 % ponudbene cene
nadomestilo za čakanje: / 35,00 EUR za tolmača/uro
nadomestilo za čas potovanja: / 100,00 EUR/dan

Kot je razvidno, se je v zelo kratkem obdobju relativna vrednost praktično vseh obračunskih postavk močno znižala: pri postavki za tolmačenje do 2 uri s 40% na 25% ponudbene cene in pri tolmačenju v trajanju 23 ure s 60% na 40%. Postavka za vsako nadaljnjo uro se je 25% znižala na 20% ponudbene cene, nadomestilo za čas potovanja pa je zgolj še nekaj več kot 70% prejšnjega. Velja dodati, da se je v ceniku ob tem uvedla nova postavka za tolmačenje v trajanju od 3 do 5 ur, ki je praksa praktično ne pozna. Razlog za to je preprost: tolmaški dogodek, ki traja več kot 3 ure, tolmaču praviloma onemogoča, da bi isti dan sprejel dodatno naročilo; ker je to posledica prvega naročila, prvi naročnik prevzame tudi plačilo nadomestila tolmaču za celoten tolmaški dan.
Pravzaprav ob zgoraj navedenem poseben komentar ni potreben, saj številke govorijo same zase. Dodamo lahko le, da je stanje, ki se vzpostavlja z novim javnim razpisom, vse prej kot vzpodbudno, trend pa skrb zbujajoč, posebej ob dejstvu, da je slovenski BDP od leta 2011 do 2018 zrasel več kot 20% (vir: SiStat), ob tem pa za primerjavo v zadnjem obdobju v javnem sektorju niso bili le odpravljeni skoraj vsi varčevalni ukrepi, temveč so se skoraj v vseh dejavnostih zvišale tudi osnovne plače. Samo po sebi se zastavlja vprašanje, kaj si lahko tolmači obetajo na naslednjem podobnem javnem naročilu ob morebitnem nastopu nove gospodarske krize.

Velja tudi opozoriti na temeljno protislovje javnega naročila, povezano z vrednotenjem dela: na eni strani naročnik tolmaških storitev po merilih za točkovanje izvajalcev dodatno točkuje članstvo v strokovnih združenjih, po drugi pa od istih izvajalcev pričakuje, da bodo po sklenitvi sodelovanja z naročnikom zavestno kršili poklicne standarde svojih stanovskih združenj (npr. pri obračunavanju ur), katerih člani so postali pod pogojem, da bodo spoštovali omenjene standarde. Vprašamo se lahko, kako bi ravnal naročnik, če bi bila situacija obrnjena. Kaj bi se zgodilo, če bi denimo izvajalci od naročnika pričakovali, da po sklenitvi sporazuma o sodelovanju ne spoštuje več zakonskih določil?

Razumljivo je, da se morajo državni organi pri izvajanju javnih naročil obnašati gospodarno, vendar se po našem prepričanju to ne sme dogajati na račun nižanja uveljavljenih poklicnih standardov. Na nevarnosti take prakse opozarjajo še sveži primeri z drugih, posebej nereguliranih področij. Tako je nedavno objavljena Bela knjiga o prevajanju (2019) nazorno prikazala številne škodljive posledice nižanja poklicnih standardov na področju pisnega prevajanja. Ko poklicni standardi postanejo samo še zoprna nevšečnost, se namreč začnejo kakovostni prevajalci umikati in prostor prepuščati tistim, ki se prvenstveno spoznajo na cenike, optimizacijske procese in ustvarjanje dobička; končna posledica je, da začne v povprečju kakovost storitev strmo padati, naročnike pa kakovostni prevodi na koncu stanejo več kot na začetku. Izkušnje hkrati potrjujejo, da je proces nepovraten, odpravljanje posledic pa ne le mukotrpno, temveč praviloma Sizifovo delo. Konferenčno tolmačenje po našem prepričanju pri tem ni izjema.

Ob koncu naj dodamo še opombo načelne narave. V manjših državah, kjer so določene poklicne skupine številčno razmeroma šibke, je posebej pomembno, da na »trgu« intelektualnih storitev državne ustanove predstavljajo družbeni korektiv pri spoštovanju in vzpostavljanju poklicnih standardov ter vrednotenju dela. Če je ta segment prepuščen deregulaciji, je skoraj zanesljivo, da bo kakovost intelektualnih storitev kmalu potegnila krajšo na račun kratkovidnih izračunov o finančnih prihrankih, ki so v resnici privid. Zgolj v premislek: je na račun prihranka v višini nekaj sto evrov smiselno postaviti pod vprašaj povezovanje Slovenije z drugimi državami in s tem morda posle, potencialno vredne milijone evrov? Si predsednik države na vrhunskem srečanju ob sebi tolmača, razočaranega zaradi mačehovskega odnosa do njegovega poklica? In nenazadnje: ni skrivnost, da je pred vrati naslednje predsedovanje Slovenije Svetu EU. Si res želimo, da bi zaradi ne dovolj premišljenih določil nekega javnega naročila država lahkomiselno odpove nekaterim svojim vrhunskim konferenčnim tolmačem?

Na prvi pogled se bo zdelo, da zadevna problematika ni stvar univerze, saj se ta ne prijavlja na javno naročilo. Ampak zgolj na prvi pogled. V resnici je za nas pomembna, saj kot javna univerza bodoče konferenčne tolmače izobražujemo v prepričanju, da v državi najvišje poklicne standarde na področju naročanja in vrednotenja tolmaških storitev zagotavljajo prav državni organi, s čimer so zgled tudi za vse ostale naročnike. V to nas navsezadnje prepričuje tudi večletno odlično sodelovanje z GSV na področju prevajalske prakse.

V danem primeru pa iz navedenih razlogov Generalni sekretariat Vlade RS pozivamo, da ponovno temeljito preuči določila javnega naročila št. 43020-5/2018 in jih uskladi z referenčnimi mednarodnimi poklicnimi standardi ter dobro prakso na tem področju.

S spoštovanjem,
doc. dr. Simon Zupan, predstojnik Oddelka za prevodoslovje"

ODGOVOR

Naročnik je pri pripravi dokumentacije za oddajo javnega naročila sledil poklicnim standardom, pri tem pa zasledoval potrebe pooblastiteljev in imel v vidu gospodarno ravnanje s proračunskimi sredstvi.




Datum objave: 28.06.2019   13:43
VPRAŠANJE
Ali nameravate upoštevati pozive iz odprtega pisma Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije, v katerem je opozorjeno na pomanjkljivosti objavljenega javnega naročila? Odprto pismo je bilo Generalnemu sekretariatu Vlade RS in drugim naročnikom poslano 3.6.2019.

"ODPRTO PISMO O JAVNEM NAROČILU ZA STORITVE KONFERENČNEGA TOLMAČENJA
Generalni sekretariat Vlade RS je 23. maja 2019 objavil javno naročilo za storitve konferenčnega tolmačenja št. 43020-5/2018, ki je v strokovni javnosti povzročilo veliko zaskrbljenost zaradi neupoštevanja poklicnih standardov, ki so podlaga za kakovostno storitev.
V ZKTS ugotavljamo, da so največje slabosti javnega naročila:
ignoriranje domačih in mednarodnih poklicnih standardov ter dobrih praks naročanja tolmaških storitev. V primerjavi s prejšnjimi naročili je iz letošnjega izginilo sklicevanje na domače in mednarodne tolmaške standarde. To kaže na zavestno odločitev za nižanje kakovosti tolmačenja;
povečanje delovne obremenitve tolmačev. Tolmačenje je visoko intenzivna intelektualna dejavnost, ki zahteva najvišjo stopnjo zbranosti. S povečanjem števila delovnih ur s 7 na 8 ur na dan in nejasnimi pravili o odmorih in počitku se spodkopava zagotavljanje kakovosti storitve in ustvarja tveganje za zdravje tolmačev;
nerazumno znižanje plačila. Z novim načinom obračunavanja tolmačenja, ki je v nasprotju z uveljavljeno mednarodno prakso, se je cena storitve v primerjavi z naročilom iz leta 2016 zmanjšala za do 30 odstotkov, medtem ko je bila povprečna četrtletna rast BDP v tem obdobju več kot 4-odstotna, povprečna letna stopnja rasti cen življenjskih potrebščin zadnji dve leti pa 1,5-odstotna (vir SiStat). Zlasti za krajša tolmačenja se ne upošteva več čas za strokovno pripravo, ki je eden od bistvenih predpogojev za kakovostno delo. Zato je odločitev o znižanju plačila mogoče razumeti samo kot načrtno degradacijo poklica;
uvajanje prekarnosti in povzročanje bega možganov. Nespoštovanje uveljavljenih standardov, diskriminatorna merila za priznavanje sposobnosti ter zaostrovanje pogojev naročanja in izvajanja storitve povečujejo negotovost tolmačev, ki so večinoma samozaposleni, in celo najbolj dobronamerne med njimi sili v to, da dajo prednost zanesljivejšemu naročniku. Zato bo na voljo manj kakovostnih tolmačev, kar bo otežilo delo državnim organom, ki bodo naročali tolmačenje, še zlasti v času predsedovanja Svetu EU.

Zato Združenje konferenčnih tolmačev Slovenije poziva
- Generalni sekretariat Vlade RS in Sektor za prevajanje, naj spremenita javno naročilo in popravita določbe razpisne dokumentacije v sodelovanju s stroko ter ob upoštevanju standardov in dobre prakse konferenčnega tolmačenja;
- vse aktivne konferenčne tolmače, naj skrbno preučijo pogoje iz javnega naročila in upoštevajo njihov dolgoročni učinek, kajti javno naročilo pomembno vpliva na celoten slovenski trg tolmaških storitev;
- naročnike storitev konferenčnega tolmačenja v okviru tega javnega naročila, naj se prepričajo o pogojih, po katerih je storitev naročena, in ravni zagotovljene kakovosti.

Upravni odbor ZKTS V Ljubljani, 3. 6. 2019

"Diplomati se pogovarjamo, da se države ne spopadajo. Z besedami rešujemo spore, ki jih sicer preradi rešujejo z močjo in orožjem. A če naj uporabljamo besede, jih moramo imeti in razumeti. Zato narod rabi svoj jezik in ljudje rabimo prevajalce."
(minister dr. Miro Cerar, 29. 5. 2019, http://www.mzz.gov.si/si/medijsko_sredisce/novica/41401/)"

ODGOVOR

Naročnik je pri pripravi dokumentacije za oddajo javnega naročila sledil poklicnim standardom, pri tem pa zasledoval potrebe pooblastiteljev in imel v vidu gospodarno ravnanje s proračunskimi sredstvi.




Datum objave: 28.06.2019   13:44
VPRAŠANJE
Imamo vprašanje vezano na Obrazec 4 - IZJAVA TOLMAČA O SOGLASJU S PRIJAVO, in sicer v primeru, da ponudbo oddaja fizična oseba (tolmač je hkrati ponudnik), na kakšen način se izpolni predmetni obrazec oz. ali v takem primeru fizična oseba Obrazec 4 sploh izpolni?

ODGOVOR

Če tolmač k javnemu naročilu prijavlja le sebe, mu obrazca št. 4: Izjava tolmača o soglasju s prijavo, ni potrebno izpolniti.




Datum objave: 28.06.2019   13:44
VPRAŠANJE

Ali lahko kot dokaz za izpolnjevanje tehnične in strokovne sposobnosti (str. 18) predložimo Zahtevek za plačilo, ki je bil posredovan naročniku (plačniku)?

ODGOVOR

Da.


Datum objave: 28.06.2019   13:44
VPRAŠANJE
Z določenimi naročniki imam kot fizična oseba sklenjeno pogodbo s katero je urejeno, da se namesto računov izstavljajo zahtevki za plačilo, kar se šteje isto kot račun. Na strani 18 Povabila, pod točko 2.2. c) navajate dokazila, ki jih bo naročnik štel kot ustrezna za izpolnjevanje pogoja pod točko 2.2. c), in sicer: fotokopije računov, izpiski plačanih storitev, potrdilo naročnika ali druga ustrezna dokazila o opravljenih storitvah za vsakega prijavljenega tolmača za vsak prijavljen podsklop. Ali pravilno razumemo, da med fotokopije računov štejete tudi izstavljene zahtevke za plačilo, saj je to enakovredno računu.

ODGOVOR

Da.



Datum objave: 28.06.2019   13:45
VPRAŠANJE
Če ponudnik ni zavezanec za DDV (fizična oseba) ali vpiše neto ceno (cena v EUR brez DDV) in se ta upošteva oz. ali boste v okviru merila M1 upoštevali neto ceno (cena v EUR brez DDV)?

ODGOVOR

Skladno z devetim odstavkom točke 3: Pomen izrazov, I. poglavja dokumentacije za oddajo javnega naročila, je ponudbena cena tista cena, ki vključuje vse davke, stroške dela, pristojbine in druge dajatve ter vse morebitne popuste, provizije, vse morebitne dodatne davčne obremenitve in tudi morebitno obrnjeno davčno obveznost.


Datum objave: 28.06.2019   13:45
VPRAŠANJE
Ali pri fizični osebi pravilno domnevamo, da se pri izdaji računov postopa kot pri tujemu ponudniku (ne izdaja se e-racun) in se bo v primeru izbire izvajalca kot fizične osebe določilo 6. člena okvirnega sporazuma ustrezno spremenilo?

ODGOVOR

Fizična oseba za opravljeno storitev izda zahtevek za plačilo.

Določilo 6. člena okvirnega sporazuma: Način obračuna in plačila za opravljene storitve, se bo v fazi sklepanja okvirnega sporazuma, ustrezno spremenilo.



Datum objave: 28.06.2019   13:46
VPRAŠANJE
Ali lahko za izpolnjevanje pogoja pod točko 2.2., točka c), predložimo potrdilo uradnega organa iz tuje države v tujem jeziku, zraven pa priložimo lasten prevod? V primeru, da bi bil ponudnik na podlagi meril najugodnejši, lahko naročnik v primeru dvoma naknadno zahteva dodatna dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje navedenega pogoja.

V primeru, da je odgovor NE (da ne dovolite lastnega prevoda), vas pozivamo, da pojasnite na kakšen način lahko ponudnik izpolni navedeni pogoj brez da bi mu ob sami oddaji ponudbe nastali nepotrebni stroški sodnih prevodov.

Prvi odstavek 79. člena ZJN-3 namreč določa, da ob predložitvi prijav za sodelovanje ali ponudb naročnik namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali TRETJE OSEBE, sprejme ESPD, ki vključuje posodobljeno lastno izjavo, kot predhodni dokaz, da določen gospodarski subjekt:
a) ni v enem od položajev iz 75. člena tega zakona, zaradi katerega so ali bi lahko bili gospodarski subjekti izključeni iz sodelovanja v postopku javnega naročanja;
b) izpolnjuje ustrezne pogoje za sodelovanje, določene v skladu s 76. členom tega zakona;
c) če je to primerno, izpolnjuje objektivna pravila in merila, določena v skladu z 82. členom tega zakona.
Tretji odstavek 79. člena ZJN-3 določa, da predstavlja ESPD uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila.

ODGOVOR

Da, za izpolnjevanje pogoja pod točko 2.2 c, II. poglavja dokumentacije za oddajo javnega naročila, se bo upoštevalo potrdilo uradnega organa iz tuje države v tujem jeziku, s pripadajočim prevodom v slovenskem jeziku.




Datum objave: 28.06.2019   13:46
VPRAŠANJE

Spoštovani,
v razpisu je v dokumentaciji opredeljeno, kako naročnik vrednoti izobrazbo, pri čemer se najvišje število točko dodeli diplomantom specialističnega študija tolmačenja oz. specializacije po univerzitetnem študiju, drugo najvišje število točka pa za končan magistrski študij tolmačenja po 2. bolonjski stopnji izobrazbe, sledi izobrazba splošne jezikovne smeri. Zanima me, zakaj se ne upošteva in ustrezno točkuje program dodiplomskega študija tolmačenja, ki je na FF Ljubljana potekal vzporedno s specializacijo pred bolonjsko reformo. Študenti so v okviru tega programa imeli več ur tolmačenja kot študenti specialističnega študija, saj so tolmaške vsebine imeli v 3. in 4. letniku študija, program so zaključili z diplomskimi izpiti iz tolmačenja v vseh svojih delovnih jezikih in vrstah tolmačenja. Na razpisu se jih obravnava enakovredno kot diplomante splošne jezikovne smeri. Zanima me, zakaj je naročnik prezrl to skupino in je ni ustrezno vrednotil.


ODGOVOR

Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu ne spremeni.



Datum objave: 28.06.2019   13:47
VPRAŠANJE
Spoštovani,
kako se v razpisu razume kategorija samostojnega podjetnika z normiranimi stroški? V e-davkih se nas opredeljuje kot fizično osebo z dejavnostjo. Ali v razpisu izpolnimo obrazec Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za fizične osebe ali gospodarski subjekt?

ODGOVOR

Samostojnega podjetnika z normiranimi stroški se upošteva kot fizično osebo z registrirano dejavnostjo.

Samostojni podjetnik z registrirano dejavnostjo izpolni obrazec št. 9: Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za fizične osebe, kot tudi obrazec št. 10: Pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za gospodarski subjekt.





Datum objave: 28.06.2019   13:47
VPRAŠANJE
Naročnik v dokumentaciji navaja, da bo bo pri izračunu točk za doseženo izobrazbo uporabil naslednji izračun:
M2 = (P (1 ... x)/P maks.) x 40 točk
Pri tem je:
M2 število doseženih točk
P maks. najvišja dosežena izobrazba za posamezni podsklop
P(1 x) izobrazba tolmača za posamezni podsklop
Naročnik izobrazbo vrednoti na ta način:
končan specialistični študij iz konferenčnega tolmačenja (prejšnji) = 10 točk
pridobljena specializacija po univerzitetni izobrazbi (prejšnja) jezikoslovne smeri = 10 točk
končan magistrski študij tolmačenja in pridobljen naziv magister oz. magistrica
tolmačenja po 2. bolonjski stopnji izobrazbe= 9 točk
pridobljena visokošolska univerzitetna (prejšnja) izobrazba jezikoslovne smeri = 8 točk
pridobljena visokošolska univerzitetna (prejšnja) izobrazba drugih smeri (npr. ekonomija,
pravo, novinarstvo ) = 7 točk
Posamezen ponudnik dobi točke glede na najvišjo doseženo izobrazbo. Točke za izobrazbo se ne seštevajo.

Zanima nas na kakšen način lahko ponudnik prejme pri tem merilu 40 točk, če je iz vrednotenja razvidno, da lahko ponudnik pri najvišji izobrazbi prejme le 10 točk, točke za izobrazbo pa se ne seštevajo. Prosimo za pojasnilo navedenega merila oz. ustrezno modifikacijo, saj menimo, da se na podlagi formule in navedenega točkovnika, ne da dobiti 40 točk, ampak zgolj 10.

ODGOVOR

Pri merilu M2 lahko ponudnik prejme 40 točk na podlagi naslednjega izračuna.

Če ponudnik prejme za izobrazbo 10 točk, je izračun na podlagi formule sledeč:

M2 = (P (1 ... x)/P maks.) x 40 točk
M2 = (10 /10) x 40 točk
M2= 40




Datum objave: 28.06.2019   13:47
VPRAŠANJE
Prvi odstavek 79. člena ZJN-3 določa, da ob predložitvi prijav za sodelovanje ali ponudb naročnik namesto potrdil, ki jih izdajajo javni organi ali TRETJE OSEBE, sprejme ESPD, ki vključuje posodobljeno lastno izjavo, kot predhodni dokaz, da določen gospodarski subjekt:
a) ni v enem od položajev iz 75. člena tega zakona, zaradi katerega so ali bi lahko bili gospodarski subjekti izključeni iz sodelovanja v postopku javnega naročanja;
b) izpolnjuje ustrezne pogoje za sodelovanje, določene v skladu s 76. členom tega zakona;
c) če je to primerno, izpolnjuje objektivna pravila in merila, določena v skladu z 82. členom tega zakona.

Tretji odstavek 79. člena ZJN-3 določa, da predstavlja ESPD uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila.

Naročnik s tem, ko v fazi oddaje ponudbe od vseh ponudnikov zahteva predložitev dokazil o izpolnjevnju pogojev (npr. sodno overjeni prevod dokumenta v slovenskem jeziku - zahtevana dokazila pod točko 2.2. b) krši prvi odstavek 79. člena ZJN-3. Naročnika pozivamo, da kot predhodni dokaz, da določen gospodarski subjekt izpolnjuje pogoje, sprejme ESPD obrazec in tudi dokazila v tujem jeziku, zahtevan sodno overjen prevod pa zahteva naknadno samo od ponudnika, ki bo glede na merilo oddal najugodnejšo ponudbo. Na tak način ponudnikom ne bodo nastali nepotrebni stroški sodnega overjanja prevodov.

ODGOVOR

Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu ne spremeni.


Datum objave: 28.06.2019   13:48
VPRAŠANJE
V razpisni dokumentaciji na strani 7 navajate, da ponudbena cena ne sme presegati končne cene v vrednosti 510,00 EUR za tolmaški dan. V kolikor je ponudnik oz. fizična oseba aktiven član strokovnih tolmaških združenj vam takšne cene ne more ponuditi, v kolikor pa ni aktiven član pa ne more pridobiti dodatnih točk v okviru merila M3. Pozivamo vas, da umaknete merilo M3, saj za naročnika to ni nobene dodana vrednost in ne predstavlja naročniku nobene dodatne prednosti oz. ugodnosti, prav tako ponudnik, ki je aktiven član strokovnih tolmaških združenj ni v ničemer boljši od ponudnika, ki ni član. Ponudnik, ki ni član vam lahko ponudi bistveno nižjo ceno od ponudnika, ki je član, lahko pa se zgodi, da bo na podlagi merila M3 kljub nižji ceni, izbran ponudnik z bistveno višjo ceno. Pozivamo vas, da merilo M3 umaknete oz. mu zmanjšate število točk.

ODGOVOR

Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu ne spremeni.


Datum objave: 28.06.2019   13:48
VPRAŠANJE
Zakaj vse od objave javnega naročila (27.5.2019) pa do danes, 26.6.2019, razen na enega (pa še na tistega zgolj formalno) niste odgovorili na nobeno vprašanje potencialnih ponudnikov? Do roka za oddajo ponudb je le še 9 dni, ponudniki pa nismo dobili pojasnila niti na eno vsebinsko vprašanje. Ali se zavedate, da s tem ponudnikom povzročate škodo, saj jih ovirate pri ustrezni pripravi ponudb? Priprava ponudb je namreč odvisna od vaših odgovorov, ker je razpisna dokumentacija na številnih delih nejasna.

ODGOVOR

Naročnik je dodatna pojasnila na vprašanja ponudnikov posredoval v skladu s tretjim odstavkom točke 7: Dodatna pojasnila ponudnikom, I. poglavja dokumentacije za oddajo javnega naročila.


Datum objave: 05.07.2019   11:45
VPRAŠANJE
1. Na naše vprašanje, kateri so najvišji mednarodno uveljavljeni standardi in prakse tolmačenja in protokolarnega dela, ki so omenjeni v 10. členu okvirnega sporazuma, ste dne 28. 6. 2019 odgovorili:
»Naročnik predvideva, da je tolmač seznanjen s poklicnimi standardi in dobro prakso svojega dela.«
Obveznost upoštevanja najvišjih standardov je vključena v okvirni sporazum, kar pomeni, da s podpisom sporazuma postane ta določba za tolmače pogodbeno zavezujoča. Zato se nam zdi absolutno nesprejemljivo in neprofesionalno, da naročnik v odgovoru zgolj predvideva, s čim je tolmač seznanjen, namesto da bi podal jasen in nedvoumen odgovor. Ponavljamo in razširjamo vprašanje:
a) Katere standarde in prakso pomeni navedba »najvišji mednarodno uveljavljeni standardi ter prakse tolmačenja« v 10. členu okvirnega sporazuma? Prosimo za izrecno in poimensko navedbo vsaj enih standardov.
b) Kako namerava naročnik preverjati kakovost in skladnost ponudnikov s standardi, če ne napiše eksplicitno, katere standarde naj bi tolmači upoštevali? V pomoč: v prejšnjem razpisu je bilo jasno navedeno, da se morajo tolmači držati poklicnih in etičnih standardov Mednarodnega združenja konferenčnih tolmačev.
c) Ali izraz »najvišji mednarodno uveljavljeni standardi ter prakse tolmačenja« pomeni standarde Mednarodnega združenja konferenčnih tolmačev (AIIC) in na njihovi podlagi pripravljene poklicne standarde Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije (ZKTS)?

2. Na vprašanje, na podlagi česa je bil definiran dan tolmačenja v trajanju 8 ur, ste 28.6.2019 odgovorili: »Naročnik je število ur za tolmaški dan, t.j. iz 7 na 8 ur povišal predvsem zaradi morebitnih potreb v času predsedovanja Svetu EU 2021 na podlagi prakse drugih članic EU.«
S tem pristopom se nikakor ne moremo strinjati. Kolikor nam je znano, je bila praksa v zadnji predsedujoči državi članici Avstriji, da je bil dan tolmačenja definiran kot 8 ur, vendar se je vsako tolmačenje obravnavalo kot dan tolmačenja in obračun angažmajev nikakor ni bil razkosan na krajše sklope, kot predvidevate vi. Tovrstno obračunavanje popolnoma ignorira čas, ki ga tolmači porabijo za strokovno pripravo na tolmačenje. Naročnika pozivamo, da se postavke za obračun tolmaških tarif delijo največ na dnevno postavko in poldnevno postavko za izjemno kratka tolmačenja v kraju bivanja tolmača.

3. Naročnik je spremenil način obračunavanja nadomestila za potovanje, in sicer:
»Nadomestilo na dan potovanja pomeni nadomestilo za čas, ko tolmač potuje iz izhodiščnega kraja do kraja dogodka v tujini in nazaj in ta dan ni angažiran za tolmaški dan. Nadomestilo znaša 100,00 EUR na dan.«
a) Ali to pomeni, da naj bi tolmač za delo v tujini, kamor potuje in kjer tolmači isti dan, vendar ni angažiran za cel dan tolmačenja, obračunal 100,00 EUR za potovanje + tarifo za trajanje tolmačenja?
b) S tem se ne moremo strinjati, zato še enkrat pozivamo naročnika, da za tolmačenje v tujini avtomatično obračuna cel dan tolmačenja, kot je bila praksa do zdaj in kot je naročnik plačeval tuje tolmače, ki jih je angažiral za delo v Sloveniji.

4. Na naše vprašanja o razumevanju tolmaškega dne ste odgovorili, da tolmaški dan (8 ur) vključuje tudi odmore. Ali pravilno razumemo, da enako velja za vse druge časovne razpone?

5. Kaj se pri odpovedi tolmačenja šteje kot dan delovni dan ali koledarski dan?

6. Kadar je tolmač najet za delo v tujini, ali je dolžan potovati skupaj z delegacijo ali si lahko organizira lasten prevoz in po potrebi prenočevanje, ki ga naročnik nato povrne na podlagi predloženih računov?

7. V 9. členu okvirnega sporazuma je zapisano, da sprememba datuma in ure dogodka ne štejeta kot odpoved tolmačenja. Za zagotavljanje pravne in poslovne varnosti izvajalcev je to določbo treba razširiti, in sicer:
»Sprememba datuma in ure dogodka ne štejeta kot odpoved tolmačenja. V primeru, da spremenjeni datum in ura dogodka še nista znana ali je sprememba daljša od 6 mesecev ter v primeru, da sta spremenjeni datum in ura dogodka znana, a tolmač angažmaja ne more sprejeti zaradi drugih obveznosti, se sprememba datuma in ure dogodka štejeta kot odpoved tolmačenja, za kar se uporabijo ustrezne določbe tega sporazuma o nadomestilu za odpoved.«

8. V okviru prejšnjega javnega naročila (2016¬-2019) se je pogosto dogajalo, da je končni naročnik ali koordinator tolmačenja za šepetano tolmačenje v trajanju več kot 2 uri zahteval angažiranje samo enega tolmača, enako za konsekutivno tolmačenje. Kljub strokovnim utemeljitvam izvajalcev - konferenčnih tolmačev je naročnik pri tem vztrajal, s čimer je kršil poklicne standarde, na katere se sicer sklicuje v okvirnem sporazumu. Šepetano tolmačenje je po naravi dela enako simultanemu, kjer se zaradi visoke intenzivnosti dela izmenjujeta dva tolmača; od simultanega v kabini pa je celo zahtevnejše, saj tolmač zvoka ne dobi okrepljenega in očiščenega hrupa v slušalke, veliko bolj napreza svoje glasilke kot pri glasnem tolmačenju in težje uporablja svoje delovne pripomočke. Za tako obliko tolmačenja so zato zahteve glede sestave ekip enake kot pri simultanem tolmačenju v kabini. Isto velja za konsekutivno tolmačenje. Pričakujemo, da bo naročnik spoštoval standarde, zato sprašujemo:
a. Ali lahko naročnik potrdi, da bo pri sestavi ekip upošteval zahteve najvišjih mednarodno uveljavljenih standardov tolmačenja (standarde AIIC in ZKTS), v skladu s katerimi se tudi za šepetano tolmačenje zahteva ekipa najmanj dveh tolmačev? Pri tem mislimo zlasti člen 6.2. poklicnih standardov AIIC (https://aiic.net/page/6746) kot tudi zahteve Poklicnih standardov ZKTS (6.2. ŠEPETANO TOLMAČENJE Na srečanjih, ki vključujejo šepetano tolmačenje iz enega ali dveh jezikov v en drug jezik za največ dva poslušalca, je treba ne glede na to, ali se konsekutivno tolmači v obratni jezikovni smeri, nujno zagotoviti vsaj dva tolmača; https://zkts.si/poklicni-standardi) in Kodeksa poklicne etike ZKTS (zadnja alineja 8. člena: Le izjemoma sme privoliti v simultano tolmačenje brez kabine ali v šepetano tolmačenje, če to zahtevajo okoliščine; https://zkts.si/kodeks-poklicne-etike).
b. Ali lahko naročnik potrdi, da bo upošteval Etični kodeks AIIC, ki v 7. in 8. členu pravi, da smo konferenčni tolmači dolžni storiti vse, da bodo zagotovljeni ustrezni pogoji dela (https://aiic.net/page/6724), kar vključuje ustrezno sestavo ekip za simultano, konsekutivno in šepetano tolmačenje?

9. V javnem naročilu je čakanje opredeljeno kot »čas, ko naročnik potrebuje tolmača za najmanj dva dogodka v istem dnevu, med katerima sta ena ali dve vmesni uri, ko tolmač čaka«. Naj to razumemo, kot da čakanje pomeni samo 1 do 2 uri? Kaj pa, če mora tolmač čakati več kot dve uri med dvema zaporednima dogodkoma? Ali pravilno razumemo, da se tak dogodek obračuna dan tolmačenja? Prosimo za konkreten odgovor in ne zgolj navzkrižno sklicevanje na člene.

10. V 4. členu okvirnega sporazuma je postavka za čakanje predvidena v višini 35 EUR na uro, v 8. členu pa 30 EUR na uro. Prosimo za potrditev, da je pravilna postavka za čakanje 35 EUR/uro.

11. Prosimo za pojasnilo druge alineje prvega odstavka 8. člena (Obračun stroškov, povezanih z delom), ki pravi: »V primeru, da ima tolmač stalno oziroma začasno prebivališče oddaljeno več kot 350 km do kraja tolmačenja oziroma dogodka, naročnik plača stroške kilometrine le do 350 km.« Ali omejitev na plačilo stroškov kilometrine do 350 km pomeni, da se tolmaču povrne kilometrina v skupni višini 350 km (iz izhodiščnega kraja do kraja dogodka in nazaj skupno maksimalno 350 km) ali 350 km za vsako smer (iz izhodiščnega kraja do kraja dogodka maksimalno 350 km; in s kraja dogodka do izhodiščnega kraja maksimalno 350 km, skupaj torej maksimalno 700 km)?

12. Naročnika prosimo za bolj konkretno obrazložitev 16. člena, ki govori o višji sili. Člen je tako splošen, da se lahko pod sedanjo opredelitvijo višje sile razume prav vsak razlog za odpoved (»Pod višjo silo se razumejo vsi nepredvideni in nepričakovani dogodki, ki nastopijo neodvisno od volje pogodbenih strank in ki jih pogodbeni stranki nista mogli predvideti ob sklepanju okvirnega sporazuma in se jim stranka, na kateri strani je nastopila višja sila, ni mogla izogniti ali jih odvrniti ter onemogočajo (v celoti ali delno) izpolnitev pogodbenih obveznosti.«). Prosimo za izčrpno navedbo primerov, ki štejejo za višjo silo oziroma za jasno definicije višje sile in ne zgolj sklicevanja na člene.

13. Merilo dosežene izobrazbe predvideva različno točkovanje študijskih programov, ki so po vsebini enaki, vendar so se izvajali v različnih obdobjih, kar pomeni, da uvaja različno obravnavo (diskriminacijo) izvajalcev na podlagi različnega obdobja šolanja. Nekdo, ki se je šolal v času pred uvedbo specialističnega tolmaškega programa ali takrat, ko je ta program postal drugostopenjski magistrski študij, tako prejme manj točk, kar je neupravičeno. Naročnika pozivamo, da odpravi krivično diskriminacijo med programi usposabljanja konferenčnih tolmačev ter vsem dodeli isto število točk, točko manj dodeli jezikovnim študijskim programom, zaključenim po letu 2001, odkar je v Sloveniji na voljo program usposabljanja za konferenčne tolmače, in še točko manj za študijske programe nejezikovnih smeri.

14. V čistopisu Okvirnega sporazuma uporabljate izraza nadomestilo na dan potovanja (3. člen Opredelitve) in nadomestilo za čas potovanja (4. člen, 8. člen). Kakšna je razlika med obema? Prosimo za jasno razlago, kako se bo to uporabljalo v praksi.

15. Navodila ponudnikom za izdelavo ponudbe in zahteve naročnika so se v delu I, točki 17. Merila za izbor in ocenjevanje ponudb, šesti odstavek, spremenila tako, da se zadnji odstavek po novem glasi:
Če se pri ocenjevanju ponudb ugotovi, da sta dva ali več ponudnikov dosegla enako število točk, bo naročnik pri uvrstitvi ponudnika na seznam uporabil naslednja merila (po vrstnem redu, v kakršnem so navedena):
 najvišja dosežena izobrazba (če bo ponudnik pri izvedbi naročila sodeloval s podizvajalci oziroma če ponudbo predloži skupina ponudnikov, bo naročnik pri tem merilu izobrazba posameznih tolmačev seštel in delil s številom prijavljenih tolmačev pri podizvajalcu oziroma s številom prijavljenih tolmačev pri posameznem ponudniku v skupni ponudbi),
 najnižja ponudbena cena,
 ponudba, ki prej prispe v informacijski sistem e-JN.
Med merili za uvrstitev ponudnikov, ki so dosegli enako število točk, ni več največjega števila tolmaških dni (reference). Naročnika sprašujemo, ali je bilo merilo črtano namerno (in je čistopis navodil ponudnikom v tej točki pravilen) ali pomotoma?

16. Naročnik je dne 28.6.2019 spremenil razpisno dokumentacijo in podaljšal rok za oddajo vprašanj do 4.7.2019, rok za oddajanje ponudb pa do 12.7.2019. Portal E-naročanje je bil od spremembe dokumentacije 28.6.2019 do 2.7.2019, to je kar 5 dni, nedostopen za oddajanje vprašanj, kar je ponudnike oviralo pri pridobivanju informacij, potrebnih za pripravo ponudb. Naročnika prosimo, da zato ustrezno podaljša rok za oddajo ponudb in vlaganje dodatnih vprašanj ter ob tem upošteva, da sta meseca julij in avgust obdobje počitnic in letnih dopustov. Predlagamo, da se rok za oddajo ponudb podaljša do 31.8.2019.

ODGOVOR

1. Naročnik od izvajalca pričakuje, da bodo izpolnjeni vsi splošni standardi v zvezi z izvajanjem tolmačenja, in sicer glede natančnosti in lojalnosti, zaupnosti in tajnosti, nepristranskosti, spoštovanja oseb, odgovornosti za izvedbo storitve na zahtevani kakovostni ravni (profesionalnost), ustrezne pripravljenosti in etičnost.

2. V navedenem javnem naročilu, države članice Avstrije je bilo razpisano tolmačenje za celodnevno tolmačenje (8 ur), 4 ure in 2 uri ter dodatno uro.

Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu ne spremeni.

3. a) Da.

b) Praksa, ki jo navajate, ni bila nikdar del dokumentacije za oddajo javnega naročila.

Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu ne spremeni.

4. Časovni razponi upoštevajo odmore v sorazmernem deležu s tolmačenjem.

5. Pri odpovedi tolmačenja šteje koledarski dan.

6. O načinu potovanja izvajalca na delo v tujino se le-ta vsakokrat dogovori z naročnikom oziroma končnim uporabnikom.

7. Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu ne spremeni.

8. a) Naročnik bo v največji meri upošteval mednarodno uveljavljene standarde.

b) Naročnik bo v največji meri upošteval mednarodno uveljavljene standarde.

9. Skladno s štirinajstim odstavkom, točke 3: Pomen izrazov, je čakanje čas, ko naročnik potrebuje tolmača za najmanj dva dogodka v istem dnevu, med katerima sta ena ali dve vmesni uri, ko tolmač čaka.

Če je čakanja več kot dve uri, tolmaču nadomestilo ne pripada.

10. Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu spremeni.

Dokument je dostopen na spletni strani naročnika:
http://www.gsv.gov.si/si/o_generalnem_sekretariatu/javne_objave/javna_narocila/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=235

11. Tolmaču se povrnejo stroški kilometrine do 350 km za vsako smer.

12. Kot navedeno v 16. členu okvirnega sporazuma, so to nepredvideni in nepričakovani dogodki, ki nastopijo neodvisno od volje pogodbenih strank in ki jih pogodbeni stranki nista mogli predvideti ob sklepanju okvirnega sporazuma in se jim stranka, na kateri strani je nastopila višja sila, ni mogla izogniti ali jih odvrniti ter onemogočajo (v celoti ali delno) izpolnitev pogodbenih obveznosti.

Naročnik nepredvidenih in nepričakovanih dogodkov v tem trenutku ne more konkretizirati.

13. Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu ne spremeni.

14. Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu spremeni.

Dokument je dostopen na spletni strani naročnika:

http://www.gsv.gov.si/si/o_generalnem_sekretariatu/javne_objave/javna_narocila/?tx_t3javnirazpis_pi1%5Bshow_single%5D=235

15. Glej odgovor pod zaporedno št. 14, na dokumentu »Sprememba dokumentacije II«.

16. Portal javnih naročil omogoči vlaganje novih vprašanj, ko tudi Evropski portal javnih naročil (TED) objavi spremembo dokumentacije za oddajo javnega naročila.

Dokumentacija za oddajo javnega naročila se v tem delu ne spremeni


Datum objave: 05.07.2019   11:46
VPRAŠANJE
GSV vodi ta razpis po pooblastilu ter v imenu in za račun okoli 80 naročnikov, ki od GSV pričakujejo, da jim skladno s pravili JN izbere najboljše tolmače za najugodnejšo ceno. Številni pooblastitelji so že zdaj odvisni od kakovostnih tolmaških storitev. V času predsedovanja Slovenije EU bodo potrebe še nekajkrat večje, hkrati bodo takrat vsi profesionalni tolmači s slovenskimi jezikovnimi kombinacijami zasedeni.

Odzivi, pojasnila in odgovori pooblaščenca (GSV) na zahteve za dodatna pojasnila in vprašanja ponudnikov v tem razpisu so neprofesionalni in žaljivi. Vsebinsko prazni odgovori, ki odgovori sploh niso, pojasnila, ki ne pojasnjujejo ničesar, in zapisi, kjer se človek resno vpraša o primarnih kompetencah oseb, ki pripravljajo odgovore. Če k temu dodamo vzvišene in ošabne (ne)odzive na opozorila stroke glede standardov, je razumljivo, da GSV profesionalne tolmače aktivno odvrača od sodelovanja na razpisu.

Zelo verjetno je, da se zaradi škandaloznega vodenja in odnosa GSV do ponudnikov nihče od profesionalnih konferenčnih tolmačev ne bo prijavil na razpis.

Prosimo za odgovore na sledeča vprašanja:

1) Kdo so (poimensko) člani razpisne komisije za ta razpis?

2) Kdo od članov komisije (poimensko) pripravlja odgovore na zahteve za dodatna pojasnila in vprašanja ponudnikov?

3) Kako pooblaščenec (GSV) odgovarja svojim pooblastiteljem (organi, ki jih na razpisu zastopa) za kakovostno izvedbo tega javnega naročila?

4) Kdo (poimensko) bo odgovarjal, če zaradi zgoraj naštetih razlogov pooblastitelji v naslednjih treh letih ne bodo imeli na voljo profesionalnih tolmačev?

5) Kdo (poimensko) bo odgovarjal, če bodo morali pooblastitelji za svoje potrebe najemati profesionalne tolmače na prostem trgu, v tujini, in/ali pod komercialnimi pogoji, ker je GSV z načinom vodenja te iste tolmače odvrnil od sodelovanja na tem razpisu?

6) Ali je generalni sekretar g. Stojan Tramte prebral odgovore GSV, preden jih je podpisal?

Vprašanja so postavljena tudi zaradi Računskega sodišča RS, ki bo zaprošeno, da oceni smotrnost izvajanja skupnih javnih naročil za prevajalske storitve pod taktirko GSV, ter javnosti, ki ji bo treba pojasniti, zakaj državni organi nimajo na voljo profesionalnih tolmačev oz. jih morajo sproti najemati pod komercialnimi pogoji.

ODGOVOR

Naročnik je v skladu z ZJN-3 objavil vso potrebno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila. Zahtevane informacije se ne nanašajo na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.