Dosje javnega naročila 004931/2019
Naročnik: Slovenske železnice - Infrastruktura, družba za upravljanje in vzdrževanje železniške infrastrukture ter vodenje železniškega prometa, d.o.o., Kolodvorska ulica 11, 1000 Ljubljana
Blago: Dobava električne energije
ZJN-3: Odprti postopek

JN004931/2019-E01 - Obvestilo o naročilu - gospodarske javne službe (EU 5 - SL), objavljeno dne 11.07.2019
JN004931/2019-K01 - Popravek (EU 14 - SL), objavljeno dne 12.08.2019
JN004931/2019-ODL01 - Odločitev o oddaji oz. neoddaji naročila, objavljeno dne 09.09.2019
JN004931/2019-F01 - Obvestilo o oddaji naročila - gospodarske javne službe (EU 6 - SL), objavljeno dne 22.10.2019

    JN004931/2019-E01 Obvestilo o naročilu - gospodarske javne službe (EU 5 - SL) 2019/S 133-328134
   Dodatna pojasnila

Oddelek I: Naročnik

Direktiva 2014/25/EU
I.1 Ime in naslovi
Slovenske železnice - Infrastruktura, družba za upravljanje in vzdrževanje železniške infrastrukture ter vodenje železniškega prometa, d.o.o.
Kolodvorska ulica 11
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
Slobodanka Rosić
slobodanka.rosic@slo-zeleznice.si
+386 12914439

Internetni naslovi
https://www.slo-zeleznice.si/sl/

SLOVENSKE ŽELEZNICE, d.o.o.
Kolodvorska ulica 11
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
Slobodanka Rosić
slobodanka.rosic@slo-zeleznice.si
+386 12914439

Internetni naslovi
https://www.slo-zeleznice.si/sl/

Slovenske železnice - Potniški promet, družba za opravljanje prevoza potnikov v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.
Kolodvorska ulica 11
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
Slobodanka Rosić
slobodanka.rosic@slo-zeleznice.si
+386 12914439

Internetni naslovi
https://www.slo-zeleznice.si/sl/

Slovenske železnice - Tovorni promet, družba za opravljanje prevoza blaga v notranjem in mednarodnem železniškem prometu, d.o.o.
Kolodvorska ulica 11
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
Slobodanka Rosić
slobodanka.rosic@slo-zeleznice.si
+386 12914439

Internetni naslovi
https://www.slo-zeleznice.si/sl/

FERSPED, mednarodna špedicija, d.o.o.
Parmova ulica 37
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
Slobodanka Rosić
slobodanka.rosic@slo-zeleznice.si
+386 12914439

Internetni naslovi
https://www.fersped.si/

SŽ - Vleka in tehnika, d.o.o.
Zaloška cesta 217
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
Slobodanka Rosić
slobodanka.rosic@slo-zeleznice.si
+386 12914439

Internetni naslovi
http://www.sz-vit.si/

SŽ-ŽIP, storitve, d.o.o.
Kolodvorska ulica 11
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
Slobodanka Rosić
slobodanka.rosic@slo-zeleznice.si
+386 12914439

Internetni naslovi
http://www.sz-zip.si/

SŽ - ŽELEZNIŠKO GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA d.d.
Ob zeleni jami 2
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
Slobodanka Rosić
slobodanka.rosic@slo-zeleznice.si
+386 12914439

Internetni naslovi
https://www.sz-zgp.si/

SŽ - ŽELEZNIŠKA TISKARNA LJUBLJANA d.d.
Hladilniška pot 28
1000
SI
Ljubljana
Slovenija
Slobodanka Rosić
slobodanka.rosic@slo-zeleznice.si
+386 12914439

Internetni naslovi
http://sztiskarna.si/

KAMNOLOM VERD Podjetje za proizvodnjo kamnitih agregatov, d.o.o.
Verd 145
1360
SI
Vrhnika
Slovenija
Slobodanka Rosić
slobodanka.rosic@slo-zeleznice.si
+386 12914439

Internetni naslovi
http://kamnolom-verd.si/

I.2 Skupno javno naročanje
Naročilo vključuje skupno javno naročanje
I.3 Sporočanje
Razpisna dokumentacija je na voljo brezplačno za neomejen in celovit neposredni dostop na:
URL: https://www.enarocanje.si/App/Datoteke/314787/Dobava_električne_energije.zip

Dodatne informacije lahko dobite na zgoraj navedenem naslovu.
Ponudbe ali prijave za sodelovanje je treba poslati elektronsko na URL: https://ejn.gov.si/ponudba/pages/aktualno/aktualno_javno_narocilo_podrobno.xhtml?zadevaId=11183
I.6 Glavna področja dejavnosti
Upravljanje in vzdrževanje železniške infrastrukture ter vodenje železniškega prometa


Oddelek II: Predmet

II.1 Obseg naročila
II.1.1 Naslov
Naslov: Dobava električne energije
II.1.2 Glavna koda CPV
Glavni besednjak Dopolnilni besednjak
09310000
II.1.3 Vrsta naročila
Blago
II.1.4 Kratek opis
Dobava električne energije družbam Slovenskih železnic, z deležem električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov (OVE) oziroma soproizvodnje električne energije z visokim izkoristkom (SPTE), ki znaša najmanj 50 %.
II.1.6 Informacije o sklopih
Naročilo je razdeljeno na sklope: Ne
II.2 Opis
II.2.1 Naslov
II.2.2 Dodatna(-e) koda(-e) CPV
Glavni besednjak Dopolnilni besednjak
09310000
II.2.3 Kraj izvedbe
SI - SLOVENIJA
Glavna lokacija ali kraj izvedbe:
II.2.4 Opis javnega naročila
Dobava električne energije, z deležem električne energije, pridobljene iz obnovljivih virov (OVE) oziroma soproizvodnje električne energije z visokim izkoristkom (SPTE), ki znaša najmanj 50 %
II.2.5 Merila za izbiro ponudbe
Cena – Ponder:

II.2.6 Ocenjena vrednost
II.2.7 Trajanje naročila, okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema
Trajanje v mesecih: 36
To naročilo je mogoče podaljšati: Ne
II.2.9 Informacije o omejitvah števila kandidatov, ki bodo povabljeni k sodelovanju
II.2.10 Informacije o variantah
Variante so dopustne: Ne
II.2.11 Informacije o variantah
Variante: Ne
II.2.12 Informacije o elektronskih katalogih
II.2.13 Informacije o sredstvih EU
Naročilo se nanaša na projekt in/ali program, ki se financira s sredstvi EU: Ne
II.2.14 Dodatne informacije


Oddelek III: Pravne, ekonomske, finančne in tehnične informacije

III.1 Pogoji za udeležbo
III.1.1 Ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, vključno z zahtevami v zvezi z vpisom v register poklicev ali trgovski register
Tako kot je zapisano v razpisni dokumentaciji.
III.1.2 Poslovno in finančno stanje
Seznam in kratek opis meril za izbor:
Tako kot je zapisano v razpisni dokumentaciji.

III.1.3 Tehnična in strokovna sposobnost
Seznam in kratek opis meril za izbor:
Tako kot je zapisano v razpisni dokumentaciji.

III.1.4 Objektivna pravila in merila za sodelovanje


III.1.5 Informacije o pridržanih naročilih
III.1.6 Finančna zavarovanja
Tako kot je zapisano v razpisni dokumentaciji.

III.1.7 Glavni pogoji financiranja in plačilna ureditev ter sklic na ustrezne določbe, ki jih urejajo


III.1.8 Pravna oblika, ki jo mora prevzeti skupina gospodarskih subjektov, ki ji bo naročilo oddano


III.2 Pogoji, ki se nanašajo na javno naročilo
III.2.1 Informacije o določeni stroki
III.2.2 Pogoji za izvedbo javnega naročila
Tako kot je zapisano v razpisni dokumentaciji.

III.2.3 Informacije o osebju, odgovornem za izvedbo naročila


Oddelek IV: Postopek

IV.1 Opis
IV.1.1 Vrsta postopka
Odprti postopek
IV.1.3 Informacije o okvirnem sporazumu ali dinamičnem nabavnem sistemu
IV.1.4 Informacije o zmanjšanju števila rešitev ali ponudb med pogajanji ali dialogom
IV.1.6 Informacije o elektronski dražbi
IV.1.8 Informacije o Sporazumu o vladnih naročilih
Naročilo ureja Sporazum o vladnih naročilih: Ne
IV.2 Upravne informacije
IV.2.1 Prejšnja objava v zvezi s tem postopkom
IV.2.2 Rok za prejem ponudb ali prijav za sodelovanje
21.08.2019   09:00
IV.2.3 Predvideni datum pošiljanja povabil k oddaji ponudbe ali sodelovanju izbranim kandidatom
IV.2.4 Jeziki, v katerih se predložijo ponudbe ali prijave za sodelovanje
Slovenščina (SL)
IV.2.6 Minimalni časovni okvir, v katerem mora ponudnik zagotavljati veljavnost ponudbe
Trajanje v mesecih: 5 (od datuma za prejem ponudb)
IV.2.7 Način odpiranja ponudb
Datum in ura: 21.08.2019   10:00


Oddelek VI: Dopolnilne informacije

VI.1 Informacije o ponovitvah naročila
Ponovitev naročila: Ne


VI.2 Informacije o elektronskem poteku dela
Sprejeto bo elektronsko izdajanje računov.
Uporabljeno bo elektronsko plačilo.
VI.3 Dodatne informacije
Rok za sprejemanje ponudnikovih vprašanj: 05.08.2019   09:00
VI.4 Postopki za revizijo
VI.4.1 Organ, pristojen za revizijo
DRŽAVNA REVIZIJSKA KOMISIJA ZA REVIZIJO POSTOPKOV ODDDAJE JAVNIH NAROČIL
Slovenska cesta 54
1000
Ljubljana
Slovenija

VI.4.2 Organ, pristojen za postopek mediacije
VI.4.3 Postopek revizije
VI.4.4 Služba, pri kateri lahko dobite informacije o postopku revizije
Slovenske železnice - Infrastruktura, družba za upravljanje in vzdrževanje železniške infrastrukture ter vodenje železniškega prometa, d.o.o.
Kolodvorska ulica 11
1000
Ljubljana
Slovenija

VI.5 Datum pošiljanja tega obvestila
08.07.2019

O odločitvi o javnem naročilu boste obveščeni, če odločitev ni bila objavljena pred vašo prijavo.


   Dodatna pojasnila
Datum objave: 29.07.2019   14:26
VPRAŠANJE
Spoštovani!

V 17. členu pogodbe navajate:

Dobavitelj mora ob koncu vsakega leta izvajanja pogodbe navesti izvor električne energije, ki jo je dobavil naročniku, in priložiti potrdilo o unovčenju ustreznega števila potrdil o izvoru električne energije, s čimer dokazuje, da je bilo vsaj 50 % dobavljene električne energije pridobljene iz OVE

prosimo, da se na konec stavka doda iz OVE ali SPTE z visokim izkoristkom.

Lep pozdrav

ODGOVOR
Naročnik bo objavil popravek dopolnitev: ... oziroma soproizvodnje električne energije z visokim izkoristkom (SPTE).



Datum objave: 29.07.2019   14:29
VPRAŠANJE
Spoštovani!

V priloženi pogodbi v III. točki navajate:
Porabljeno električno energijo bo dobavitelj obračunaval mesečno in izstavljal mesečne račune, na katerih bo poleg obračuna porabljene električne energije izkazan tudi obračun uporabe omrežja (omrežnina), skupaj z dodatki, prispevki in trošarino, ki jih določajo pristojne državne institucije.

Prosimo, da spremenite točko na način, da dobavitelj izstavlja račun za dobavo električne energije in SODO izstavlja obračun uporabe omrežja (omrežnina), skupaj z dodatki, prispevki in trošarino, ki jih določajo pristojne državne institucije.

Lep pozdrav



ODGOVOR
Naročnikove zahteve ostanejo nespremenjene.



Datum objave: 29.07.2019   14:58
VPRAŠANJE
Spoštovani!

Prosimo vas za popravek ure oddaje na dan 21.08.2019.

Saj ob 09:00H cena na borzi z električno energijo še niso točno definirana in glede na velikost samega tendra vas prosimo, da spremenite uro oddaje na 11:00, oziroma 11:30H, saj so cene na borzi ob teh urah točno definirane.

Lep pozdrav



ODGOVOR
Naročnik bo objavil popravek - spremembo ure za predložitev in odpiranje ponudb.



Datum objave: 08.08.2019   09:14
VPRAŠANJE
Spoštovani,

Na vašo razpisno dokumentacijo v zvezi z javnim naročilom »Dobava električne energije« št. javnega naročila JN004931/2019 imamo naslednje pripombe oziroma predloge popravkov:


1.) REFERNCE
Iz razpisne dokumentacije med drugim izhaja, da mora ponudnik med drugim izpolnjevati naslednji pogoj: »Gospodarski subjekt je v obdobju zadnjih 3 (treh) let (2018, 2017 in 2016) pred objavo tega javnega naročila vsaj 1 (enemu) naročniku dobavljal električno energijo, pri tem pa je dobavljena količina dosegla najmanj 5% (40,5 GWh) okvirne razpisane količine. Iz potrjene reference mora biti razvidna dobavljena količina in leto (obdobje) izvedbe ter potrditve naročnika o uspešni dobavi. Naročnik bo priznal referenco, če so bile dobave, ki jih navaja, zaključene ali prevzete najkasneje v zadnjem letu pred predložitvijo ponudbe.« V zvezi z navedenim pogojem vas prosimo za pojasnilo ali je potrebno pod reference navesti javne naročnike ali lahko tudi kupce, ki niso javni naročniki. Uporabljate namreč besedo »naročnik«, kar daje sklepati, da se za vas kot referenca šteje le javni naročnik.

2.) FINANČNA ZAVAROVANJA (točka 7. razpisne dokumentacije)

a.) Glede na številčnost javnih razpisov so stroški naročanja bančnih garancij za resnost ponudbe izredno visoki. Prosimo vas, da zahtevo po predložitvi bančne garancije za resnost ponudbe zamenjate z menicami in menično izjavo.
Tudi minister za finance v Stališču glede finančnih zavarovanj z dne 27.9.2012 predlaga, da se naročniki za instrument bančne garancije odločijo le, če je to smiselno in primerno glede na predmet naročanja, tveganja neizpolnitve pravnega posla.

b.) Ponudniki morajo predložiti tako bančno garancijo za resnost ponudbe kot izjavo banke, da bo ponudniku izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Priporočilo Ministra za finance z dne 27.9.2012 priporoča, da je zadosten en instrument zavarovanja za resnost ponudbe, ni potrebna zavezujoča izjava o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo del v primeru izbire ponudnika, saj že samo zavarovanje za resnost ponudbe določa, da mora biti garancijski znesek izplačan, če izbrani ponudnik ne predloži zavarovanja za dobro izvedbo del. Obenem tako dvojno zavarovanje pomeni tudi dvojni strošek. Tudi Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Ur.l. št. 27/2016) določa, da kot instrument finančnega zavarovanja ni primerno zahtevati izjave garanta, da bo posameznemu ponudniku izdal instrument finančnega zavarovanja, če bo temu oddano v izvajanje javno naročilo. Glede na navedeno predlagamo brisanje zahteve po izdaji izjave banke.

3.) MERILO ZA OCENJEVANJE PONUDB
Prosimo za preoblikovanje besedila, ki se nanaša na Merilo za ocenjevanje ponudb, in sicer na sledeč način:
»Naročnik bo oddal javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ekonomsko najugodnejša ponudba je določena na podlagi najnižje cene, ki predstavlja najnižjo VREDNOST SKUPAJ (iz obrazca »Ponudbeni predračun«) in se izračuna po sledeči metodi:
Količina energije v VT tarifi X cena električne energije VT tarife
+ Količina energije v MT tarifi X cena električne energije MT tarife
+ Količina energije v ET tarifi X cena električne energije ET tarife
___________________________________________________________________________
= VREDNOST SKUPAJ«
Merilo za izbor ne more biti cena, saj morajo ponudniki ponuditi cene za ET, VT in MT, zato je merilo za izbor v razpisni dokumentaciji moteče in zavajajoče (netransparentno), saj ni jasno, kako se bodo upoštevale cene VT, MT, ET (ali se bodo te cene seštele, ali se bo delalo aritmetično povprečje, ?). Utemeljeno sklepamo, da boste torej najugodnejšega ponudnika izbirali na temelju vrednosti (EUR), ki je zmnožek količin (kWh) in cen (EUR/kWh) po posameznih tarifah. Le v tem primeru bo zagotovljena transparetnost predmetnega javnega naročila in pravična odločitev naročnik o izbiri najugodnejšega ponudnika.
4.) CENA

a.) Ugotavljamo, da ste v zadnjem odstavku na 16. strani razpisne dokumentacije, prav tako pa tudi v obrazcu 1 na 24. strani razpisne dokumentacije in v 4. odstavku 4. člena pogodbe, ki sta oba del razpisne dokumentacije, ustrezno zapisali, kaj vse ponudbena/pogodbena cena ne vsebuje, vendar je to besedilo kontradiktorno besedilu na 16. strani razpisne dokumentacije, kjer navajate: »Cene v ponudbi morajo biti izražene v EUR/kWh in morajo vključevati vse stroške, ki jih bo imel z izvedbo naročila.«. To besedilo je nepotrebno in kontradiktorno tudi zato, ker razpisna dokumentacija že v nadaljnjem besedilu na isti strani dovolj jasno opredeli, kateri stroški dobavitelja so vključeni v ceno. To je besedilo: »V ceni mora biti zajet tudi strošek za kritje odstopanj od voznega reda. Ponudnik prevzame nase obvladovanje voznih redov oziroma iz naslova odstopanj od najavljenih količin kasneje ne bo mogel uveljavljati kakršnih koli dodatnih stroškov.«
Glede na to vas prosimo, da besedilo na 16. strani (»in morajo vključevati vse stroške dobavitelja..«) črtate.

b.) V točki 12. Obrazec »Ponudbeni predračun« (stran 17) razpisne dokumentacije navajate, da cena ne vključuje davka na dodano vrednost, omrežnine, dodatkov k omrežnini, trošarine, prispevka za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in ostalih dodatkov, prispevkov in davkov. Vse te dajatve določa država in se obračunajo skladno z zakonodajo.

Opažamo, da se tem delu razpisne dokumentacije niste dotaknili sprememb dajatev s strani državnih organov, ki bi bile lahko uzakonjene v času trajanja te pogodbe. Zato predlagamo, da ustrezno popravite in dopolnite besedilo 9. odstavka točke 12 Obrazec »Ponudbeni predračun« na strani 17. razpisne dokumentacije, in sicer na sledeč način:
»Vse dajatve in spremembe dajatev določa država in se obračunajo v skladu z zakonodajo.«

5.) NEPRAVILNA REGISTRACIJA PORABLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE

Glede na to, da je za ugotavljanje obstoja in obsega nastanka nepravilne registracije porabljene električne energije pristojen distribucijski operater, predlagamo dopolnitev 2. odstavka 6. člena vzorca pogodbe z naslednjim besedilom:
»V primeru, da so merilne naprave nepravilno registrirale porabljeno električno energijo, je odjemalec dolžan nemudoma obvestiti distribucijskega operaterja. Distribucijski operater ugotovi obseg in čas nastanka napake v skladu z določili veljavnih Splošnih pogojev za dobavi in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije. O ugotovljenih izpadlih količinah je distribucijski operater dolžan obvestiti tako odjemalca kot dobavitelja, ki ugotovljeno razliko v celoti poračunata pri naslednjem obračunu oziroma v skladu s prej omenjenimi splošnimi pogoji.«

6.) DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO KONCU VELJAVNOSTI POGODBE

Osnutek pogodbe v 31. členu predvideva možnost podaljšanja pogodbe za obdobje do 3 mesecev v primeru dolgotrajnega postopka izbire dobavitelja za sledeče pogodbeno obdobje, pri čemer se dobavni pogoji določeni s pogodbo ne spremenijo. Glede na to, da bo izbrani ponudnik za naročnika vnaprej zakupil ocenjene količine električne energije za pogodbeno tri letno obdobje, bodo dobavitelju lahko v primeru omenjenega podaljšanja pogodbe nastali dodatni stroški, ki jih bo iz razlogov na strani naročnika nosil in kril izključno dobavitelj. Zato predlagamo, da se za ta primer določi spremenjene dobavne pogoje in konkretno opredeli obdobje podaljšanja pogodbe.

Predlagamo sledečo spremembo 2. alineje 1. odstavka 31. člena osnutka pogodbe:
»- podaljšanje veljavnosti pogodbe za obdobje od poteka veljavnosti te pogodbe do sklenitve nove pogodbe o dobavi električne energije na podlagi izvedenega novega javnega naročila, v primeru dolgotrajnega postopka izbire dobavitelja za sledeče pogodbeno obdobje, pri čemer podaljšanje ne sme biti daljše od 3 (treh) mesecev. Vlogo za sklenitev aneksa po tej alineji mora naročnik posredovati dobavitelju najmanj 60 (šestdeset) dni pred zaključkom veljavnosti pogodbe.«

Predlagamo spremembo 2. odstavka 31. člena osnutka pogodbe:
»V primeru, da pride do sklenitve aneksa med pogodbenima strankama na podlagi 2. alineje prejšnjega odstavka te pogodbe, dobavitelj nadaljuje z dobavo električne energije naročniku po tržnih mesečnih cenah, ki bodo veljale na trgu. V primeru sklenitve aneksa k pogodbi iz razloga navedenega v 1. alineji prejšnjega odstavka se dobavni pogoji določeni s to pogodbo ne spremenijo.«

7.) POGODBENA VREDNOST
Glede na to, da se DDV zaračuna tako na električno energijo kot na trošarino in prispevek za učinkovito rabo električne energije, pogodbena vrednost ne sme vsebovati DDV. Zato predlagamo, da se bolj natančno opredeli ocenjena vrednost pogodbe v 3. odstavku 4. člena osnutka pogodbe, in sicer kot sledi: »Ocenjena vrednost pogodbe za ocenjeno količino električne energije na dan podpisa pogodbe znaša neto ______ EUR..«
8.) OMREŽNINA IN ENOTNA FAKTURA

a.) Iz 5. in 7. člena osnutka pogodbe izhaja, da bo dobavitelj naročniku na računu zaračunal tudi stroške za uporabo elektroenergetskega omrežja in posledično še dodatke in prispevke, ki se obračunavajo ob uporabi omrežja. To pomeni, da naročnik želi, da distribucijski operater (DO) dobavitelju zaračuna stroške uporabe omrežja in prispevke, dobavitelj pa jih ločeno zaračuna naročniku-kupcu. Da lahko dobavitelj zaračuna kupcu omrežnino, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji (89. in 115. 117. člen Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur. l. RS, št. 126/07, 1/08, 37/11 in 17/14 v nadaljevanju: SPDO):
- predhodna odobritev podana s strani DO in
- sklenitev posebne pogodbe s DO in
- dobaviteljeva predložitev bančne garancije za plačilo obveznosti iz naslova omrežnine do DO-ta.

Dobavitelj mora tako skladno s 117. členom omenjenih splošnih pogojev zavarovati plačilo uporabe omrežja pri SODO z nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv brez protesta, z veljavnostjo min 12 mesecev, pri čemer je znesek bančne garancije odvisen od »pričakovanega zneska uporabe omrežja«. Ker se konkretno javno naročilo razpisuje za več kot 12 mesecev, bo moral izbrani ponudnik predložiti na SODO 3 bančne garancije. Z navedenim pa bodo ponudnikom nastali dodatni stroški, ki jih bodo le-ti upoštevali pri določitvi ponudbene cene. Še več, določeni ponudniki ne bodo zmožni pridobiti teh bančnih garancij, kar bo imelo za posledico, da bo pri javnem naročilu sodelovalo manj ponudnikov. Poleg tega iz razpisne dokumentacije izhaja, da je plačilni rok naročnika 30 dni, medtem ko je rok za plačilo stroškov elektroenergetskih omrežij ter dodatkov in prispevkov dobavitelja SODO 18. dan v mesecu za prispevke in 19. dan v mesecu za omrežnino, kar pomeni, da bo dobavitelj naročnika za razliko v dnevnih (od zapadlosti fakture SODO do prejetega plačila s strani naročnika) še celo dodatno financiral za strošek omrežnine ter ostalih prispevkov in dajatev. Vse navedeno pa se bo odražalo v ponudbeni ceni električne energije, ki jo bodo ponudniki ponudili v okviru predmetnega javnega naročila, in sicer bo ta zaradi večje potrebe ponudnikov po obratnem kapitalu višja, prav tako pa bo pri javnem naročilu sodelovalo manj ponudnikov, zato ne bo konkurence oz. bo ta precej manjša. Glede na navedeno si naročnik s tem, ko zahteva enotno fakturo sam viša ceno, saj bodo ponudniki ponudili višje cene istočasno pa ne bo zagotovljene konkurence. Poleg tega pa v 2. odstavku 9. točke »Tehnične zahteve« na strani 12 razpisne dokumentacije tudi navajate, da naročilo zajema le dobavo električne energije in ne vsebuje stroškov uporabe distribucijskega omrežja in ostalih prispevkov, ki jih določa država in se plačujejo ločeno sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja. Upoštevaje vse navedeno pa bodo ti stroški omrežnine in prispevkov, vendarle posredno vplivali na samo naročilo.

Ker višje cene niso v interesu zakonodaje javnih naročil, sploh pa ne v vašem interesu, predlagamo, da v razpisni dokumentaciji in pogodbi spremenite določila, ki se nanašajo na izstavljanje enotne fakture s strani dobavitelja naročniku ter določite, da SODO stroške za uporabo elektroenergetskega omrežja in posledično še dodatke in prispevke, ki se obračunavajo ob uporabi omrežja zaračunava direktno naročniku.




b.) V primeru, da ne boste upoštevali predlagane pripombe/spremembe pod točko a.), podredno podajamo naslednjo pripombo.

Glede na vse navedeno v predhodni točki a.) predlagamo dopolnitev točke 7. razpisne dokumentacije: »FINANČNA ZAVAROVANJA« s pogojem, ki se nanaša na zahtevo glede zaračunavanja stroškov uporabe omrežja in prispevkov, ki se zaračunavajo ob obračunu uporabe omrežja, in sicer predlagamo naslednji pogoj in dokazilo o izpolnjevanju pogoja:
»- Izjava banke oziroma zavarovalnice, da bo ponudnik brez zadržkov dobil tri nepreklicne bančne garancije na prvi poziv brez protesta, in sicer prvo za obdobje do konca leta 2020, nato drugo za obdobje v letu 2021 in nato še tretjo za obdobje v letu 2022, in sicer mora vrednost vsake od garancij ustrezati višini trimesečnega pričakovanega skupnega zneska uporabe omrežja.«

Predlagamo torej, da je pogoj za sodelovanje v predmetnem postopku javnega naročila izjava banke, da bo dobavitelju izdala bančno garancijo. V kolikor naročnik predmetnega javnega naročila ne bo dopolnil s predlagano izjavo banke ali katerimkoli drugim ekvivalentnim dokazilom, in kasneje izbrani ponudnik ne bo mogel naročniku zaračunati stroškov uporabe omrežja in dodatkov, bo podana kršitev ključnih načel javnega naročanja; to je transparentnosti, nediskriminatornosti in zakonitosti.

9.) E- RAČUN

V skladu z Zakonom o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Ur. l. RS, št. 59/10 in 111/13), morajo proračunski uporabniki prejemati račune in spremljajoče dokumente izključno v elektronski obliki. Prosimo vas, da se razpisna dokumentacija prilagodite in vzorec pogodbe dopolnite tako, da bo v skladu z določili ZOPSPU. Trenutno namreč razpisna dokumentacija nikjer ne omenja e-računov.

10.) ODSTOP OD POGODBE

a.) Drugi odstavek 29. člena pogodbe določa: »Soglasje iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če stranka
odpoveduje pogodbo iz utemeljenih razlogov (npr. zaradi hujših kršitev pogodbe, neplačevanja obveznosti ...). V tem primeru pa mora stranka, ki odpoveduje pogodbo, hkrati z odpovedjo tudi pisno obrazložiti razloge. Če razlogi niso utemeljeni, se šteje, da gre za odpoved po prvem odstavku tega člena.« Glede na to, da ima predčasen odstop od pogodbe za dobavitelja lahko zelo hude finančne posledice zaradi vnaprej zakupljene količine električne energije za naročnika, bi bilo potrebno ta člen bolj natančno definirati. Iz tega razloga predlagamo, da kršitve pogodbe, ki predstavljajo utemeljen razlog za odpoved, zaradi katerih pogodbeni stranki lahko odstopita od pogodbe brez soglasja nasprotne stranke, konkretno naštejete.

b.) Prvi odstavek 29. člena pogodbe določa, da lahko vsaka stranka pisno odpove pogodbo brez razlogov le s
soglasjem nasprotne stranke. V primeru molka po prejemu odpovedi od pogodbe se šteje, da se z odpovedjo strinja.
Takšna določba je neugodna za obe pogodbeni stranki, saj vedno obstaja možnost, da iz različnih razlogov stranka ne poda svojega nestrinjanja pravočasno. Posledica molka stranke je domneva, da se z odpovedjo strinja, kar je izrazito nesorazmerno neugodnim posledicam, ki za stranko nastanejo ob predčasnem odstopu od pogodbe, kljub določbi o povrnitvi morebitne nastale škode. Zato predlagamo, da se v prvem odstavku 29. člena stavek zapiše tako: »V primeru molka se šteje, da se z odpovedjo ne strinja«.

c.) V 2. odstavku 29. člena osnutka pogodbe je navedeno, da je v primeru utemeljenih razlogov mogoč odstop od
pogodbe brez soglasja nasprotne pogodbene stranke. Pri tem pa nikjer ni predviden morebiten dodatni rok za izpolnitev obveznosti preden pride do odstopa od pogodbe, ki bi bil omogočen pogodbeni stranki, pri kateri je nastala kršitev. Glede na to, da obstaja več mogočih razlogov za neizpolnjevanje pogodbeni obveznosti, pri čemer lahko nekateri nastanejo tudi pri tretjih osebah (npr. pri elektrooperaterjih) menimo, da je edino korektno, da se pogodbeno stran, ki ne izpolnjuje obveznosti pred odstopom od pogodbe opozori in se ji da rok za odpravo nepravilnosti. Iz navedenega razloga predlagamo, da določbo 29. člena osnutka pogodbe dopolnite z določitvijo dodatnega roka pogodbeni stranki za izpolnitev obveznosti. Predlagamo sledečo dikcijo: »Pogodbena stranka lahko odpove pogodbo iz utemeljenih razlogov, če nasprotna pogodbena stranka niti po predhodni zahtevi v zahtevanem minimalnem roku 5 (petih) dni ne izpolni svojih obveznosti po pogodbi.«

Poleg tega pa predlagamo tudi, da določbo osnutka pogodbe, ki govori o odstopu od pogodbe iz upravičenih razlogov, dopolnite tudi z določbo, ki bo predvidevala, da mora pogodbena stranka v sferi katere je vzrok odstopa, pogodbi zvesti stranki povrniti vso morebitno škodo, ki ji je nastala z odstopom od pogodbe. Menimo, da je pravično, da je v osnutku pogodbe izrecno zapisana tudi pravica pogodbi zveste stranke zahtevati povračilo škode, ki ji je nastala zaradi odstopa od pogodbe, od pogodbene stranke, ki krši pogodbo. Še posebej če gledamo iz vidika dobavitelja, lahko dobavitelju nastane precejšnja škoda zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti na strani naročnika, saj le-ta ob podpisu pogodbe zakupi določeno količino električne energije, ki je predmet javnega razpisa naročnika.

Predlagamo, da se v osnutek pogodbe doda sledeča dikcija:

»Pogodbi nezvesta stranka je dolžna pogodbi zvesti stranki plačati nadomestilo za neizpolnitev dobave oziroma prevzema električne energije, ki se izračuna skladno z določili tega člena, ter odškodnino za morebitno višjo škodo in vse stroške, ki pogodbi zvesti stranki nastanejo iz tega naslova.

Nadomestilo za neizpolnitev dobave električne energije s strani dobavitelja se izračuna kot zmnožek med naslednjima alinejama:
- razlika (če je pozitivna) med ceno, po kateri je dobavitelj kot dober gospodarstvenik upravičeno kupil na trgu nedobavljeno količino električne energije, ter pogodbeno ceno električne energije;
- nedobavljena količina električne energije.

Nadomestilo za neizpolnitev prevzema električne energije s strani naročnika se izračuna kot zmnožek med naslednjima alinejama:
- razlika (če je pozitivna) med pogodbeno ceno električne energije ter ceno, po kateri je dobavitelj kot dober gospodarstvenik ter skladno s pravili pri trgovanju z električno energijo na trgu prodal ali bi lahko prodal neprevzeto količino električne energije;
- neprevzeta količina električne energije.

Cene iz tega poglavja so neto cene in ne vključujejo DDV, stroškov za uporabo omrežij, dodatkov in prispevkov k uporabi omrežij, trošarine na električno energijo, stroškov dobavitelja za doseganje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, prispevkov, taks ter drugih davkov in dajatev, ki jih določajo pristojni državni organi/institucije.
Pogodbeni stranki sta sporazumni, da dobavitelj v primeru izračuna nadomestila skladno s tem členom zgolj uporabi javno odstopne cene električne energije na trgu in se pri uporabi teh cen ni zavezan za naročnika udeležiti avkcijskega postopka za nakup oziroma prodajo električne energije.«

11.) POTRDILA O UNOVČENJU

Določba 17. člena osnutka pogodbe določa, da mora dobavitelj naročniku ob koncu vsakega leta izvajanja pogodbe navesti izvor električne energije in priložiti potrdilo o unovčenju ustreznega št. potrdil o izvoru električne energije. Glede na to, da se potrdila o izvoru električne energije vedno unovčijo oziroma razveljavijo na ime določenega subjekta, predlagamo, da navedeno določbo dopolnite kot sledi, da bo jasno določeno na ime katerega subjekta naj se le-ta razveljavijo: »Dobavitelj mora ob koncu vsakega leta izvajanja pogodbe navesti izvor električne energije, ki jo je dobavil naročniku, in priložiti potrdilo o unovčenju ustreznega števila potrdil o izvoru električne energije na ime naročnika, s čimer dokazuje, da je bilo vsaj 50 % dobavljene električne energije pridobljene iz OVE.«

12.) ODSTOPANJA
Velika količina odjema in volatilnost na posameznih merilnih mestih, ki so vključena v predmetno javno naročilo, predstavljajo za dobavitelja velik izziv pri pripravi in prijavi voznega reda odjema el. energije, kar pomeni, da prihaja do razlik med napovedanimi količinami in dejansko realizacijo. Zaradi navedenega je dobavitelj dodatno obremenjen z vidika stroškov odstopanj, do katerih prihaja zaradi težko napovedljivega odjema. Poleg omenjenega, nepravilna ocena oz. napoved količine pogodbenih vrednosti, predstavlja za dobavitelja dodatno tveganje pri nakupu na trgu na debelo.

Verjamemo, da ste kot porabniki proračunskih sredstev usmerjeni in zavezani k pripravi razpisne dokumentacije, ki za vas predstavlja najmanj stroškov, vendar moramo poudariti, da pri razpisni količini, ki je v tem primeru 810 GWh, vseh stroškov nastalih kot posledica odstopanj ne more kriti dobavitelj sam, kot tudi ne stroškov, ki nastanejo zaradi nepravilnih zakupov el. energije na trgu na debelo. Predlagamo, da razpisni dokumentaciji in pogodbi dodate besedilo, ki se nanaša na odstopanja od pogodbenih vrednosti na letnem nivoju.

Seveda pri tem pripominjamo, da je ponudnik odgovoren za plačilo odstopanj, obračunanih po veljavnih Pravilih za delovanje organiziranega trga z električno energijo, ki se izvajajo na urni osnovi.

Ob upoštevanju zgoraj napisanih pojasnil predlagamo, da se v osnutek pogodbe doda tudi sledeča določba:

»Naročnik bo plačal dobavitelju dejansko prevzeto količino električne energije (realizacija) po pogodbenih cenah. V primeru odstopanj prevzema od pogodbene količine, pa tudi stroške teh odstopanj, skladno z določili tega poglavja. Stroški odstopanj se obračunavajo za vsako obdobje obračuna odstopanj, ki je določeno v spodnji tabeli tega poglavja. Na podlagi izračuna iz tega poglavja bo dobavitelj izdelal obračun odstopanj posebej za vsako vrsto električne energije (MT, VT) in za obdobje obračuna odstopanj, in sicer po prejemu obračunskih podatkov od distribucijskega operaterja za to obdobje.
Izraz "toleranca" pomeni razpon okoli pogodbene količine za posamezno vrsto električne energije, znotraj katerega se stroški odstopanj ne obračunavajo. Toleranca je lahko pozitivna ali negativna. Tolerance so določene v spodnji tabeli tega poglavja.
Stroški odstopanj se obračunavajo ločeno za vsako vrsto električne energije posebej, in sicer kot produkt med:
razliko med dnevno ceno, po kateri je dobavitelj kot dober gospodarstvenik količino, ki je predmet odstopanj, skladno s pravili pri trgovanju z električno energijo kupil/prodal (ali bi lahko kupil/prodal) na trgu in pogodbeno ceno električne energije;
količino električne energije, ki je predmet odstopanj, to je razliko med dejansko prevzetimi količinami električne energije (na podlagi realizacije) in pogodbeno količino določeno v spodnji tabeli, povečano oziroma znižano za pogodbeno dogovorjeno toleranco. Količina odstopanj je lahko pozitivna ali negativna;
koeficientom, ki znaša v primeru, da je produkt vrednosti prvih dveh alinej pozitiven 1,05, v primeru, da je negativen pa 0,95.

V primeru, da je znesek iz prejšnjega odstavka negativen, se ugotovljena odstopanja ne obračunajo in iz tega naslova ni pogodbenih obveznosti.

Obdobje obračuna odstopanj in tolerance

Obdobje obračuna odstopanj Pogodbena količina Toleranca
od do Vrsta električne energije Količina Pozitivna toleranca Negativna toleranca
1.1.2020 31.12.2020 VT 125.834 MWh 10% -10%

1.1.2020 31.12.2020 MT 141.722 MWh 10% -10%

1.1.2020 31.12.2020 ET 1.997 MWh 10% -10%

1.1.2021 31.12.2021 VT 125.834 MWh 10% -10%

1.1.2021 31.12.2021 MT 141.722 MWh 10% -10%

1.1.2021 31.12.2021 ET 1.997 MWh 10% -10%

1.1.2022 31.12.2022 VT 125.834 MWh 10% -10%

1.1.2022 31.12.2022 MT 141.722 MWh 10% -10%

1.1.2022 31.12.2022 ET 1.997 MWh 10% -10%



13.) POOBLASTILO DOBAVITELJU ZA DOSTOP DO ZGODNIVINSKH PODATKOV O PORABI ELEKTRIČNE ENERGIJE

Predlagamo, da se 8. člen osnutka pogodbe doda še dodatno pooblastilo naročnika dobavitelju, in sicer za dostop do zgodovinskih podatkov o porabi električne energije za zadnjih 12 mesecev. Predlagamo, da sledečo dikcijo, ki naj se doda kot 3. alineja 8. člena:
- »Se strinja, SODO posreduje dobavitelju podatke o porabi električne energije za zadnjih 12 mesecev ter omogoči dobavitelju dostop do merilnih in obračunskih podatkov za merilno mesto, ki je predmet te pogodbe. Naročnik dobavitelja pooblašča za dostop do baze podatkov (evidence merilnih mest) o naročniku in naročnikovem merilnem mestu, ki ga vodi SODO.«
14.) USTAVITEV POSTOPKA, ZAVRNITEV VSEH PONUDB, ODSTOP OD IZVEDBE JAVNEGA NAROČILA
V 18. točki razpisne dokumentacije je navedeno: »Naročnik lahko do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila. Naročnik lahko na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate. Naročnik ne odgovarja za škodo in stroške priprave ponudbe, ki bi utegnili nastati ponudnikom zaradi zavrnitve vseh ponudb.«
Navedena določba razpisne dokumentacije je zelo rizična in tvegana gledano s strani ponudnika kot dobavitelja. Interes izbranega dobavitelja je namreč, da zakupi količine električne energije na trgu po cenah, ki so čim bližje ponudbenim cenam. Pri tem kot osnovo za zakup električne energije predstavljajo podatki iz obrazca »Ponudbeni obračun«, kjer navajate količine električne energije, ki so predmet razpisa. Glede na to, da se cene na trgu električne energije spreminjajo na urni ravni, so posledično navadno ponudbe za dobavo električne energije, še posebej za tako velike količine veljavne zgolj nekaj ur. V postopkih javnih naročil in torej tudi v konkretnem primeru, pa lahko obdobje veljavnosti ponudbe (obdobje od oddaje ponudbe pa do morebitne sklenitve pogodbe) traja tudi 5. mesecev. Zaradi česar za izbranega ponudnika navedeno obdobje do sklenitve pogodbe predstavlja zelo dolgo obdobje negotovosti in velik riziko potencialnega nastanka škode zaradi hitre spremembe cen na trgu z električno energijo. Navedeni riziko spremembe cen izbrani ponudnik, še posebej pri tako velikih količinah električne energije, lahko omeji z zakupom količin električne energije na trgu že pred podpisom pogodbe s strani naročnika, vendar pa v tem primeru tvega morebiten odstop naročnika od javnega naročila. V primeru, da torej v obdobju od oddaje javnega naročila pa do sklenitve pogodbe z izbranim ponudnikom pride do morebitne zavrnitve vseh ponudb prejetih v okviru konkretnega postopka javnega naročila s strani naročnika, dobavitelj pa z namenom nudenja zanesljivosti dobave električne energije naročniku in zmanjšanja rizika enormne spremembe cen električne energije na trgu v vmesnem obdobju, že zakupi količino električne energije, ki je predmet razpisa, lahko dobavitelju nastane velika škoda, katere povračilo pa s predmetno določbo izključujete.
V primeru, da bi torej prišlo do zavrnitve vseh ponudb s strani naročnika, bi tako moral dobavitelj že zakupljeno električno energijo za naročnika prodati na trgu, pri čemer pa lahko dobavitelj zaradi prodaje teh količin električne energije na trgu po precej nižji ceni utrpi zelo veliko izgubo, še posebej če v luči predmetnega javnega razpisa upoštevamo velike količine električne energije, ki so predmet razpisa. Navedena določba in posledično opisani riziko tako posledično tudi negativno vplivata na udeležbo potencialnih ponudnikov pri predmetnem javnem razpisu in zmanjšujeta konkurenco. Zaradi omenjenih specifičnosti predmeta javnega naročila, ki se nanaša na nakup električne energije, in posledično zmanjšanja rizikov dobaviteljev kot ponudnikov pri konkretnem javnem naročilu, predlagamo, da se navedena točka razpisne dokumentacije spremeni, in sicer tako, da se v primeru odstopa naročnika od javnega naročila v obdobju do sklenitve pogodbe, izbranemu ponudniku prizna pravica do prejema nadomestila, v primeru, da mu je zaradi že izvedenega zakupa količin električne energije, ki so predmet razpisa, nastala škoda. Pri tem ne predlagamo povračila škode, temveč zgolj plačilo nadomestila izbranemu ponudniku s strani naročnika, in sicer v primeru, da obstaja pozitivna razlika med ponudbeno ceno električne energije ter ceno, po kateri je izbrani ponudnik na trgu prodal ali bi lahko prodal neprevzeto količino električne energije. Skladno z navedenim predlagamo, da se 3. odstavek 18. točke razpisne dokumentacije spremeni kot sledi:
»Naročnik ne odgovarja za stroške priprave ponudbe, ki bi utegnili nastati ponudnikom zaradi zavrnitve vseh ponudb, je pa dolžan v primeru zavrnitve vseh ponudb izbranemu ponudniku, ki je na trgu že zakupil količino električne energije, ki je predmet javnega razpisa, plačati nadomestilo, ki se izračuna kot: zmnožek med naslednjima alinejama:
- razlika (če je pozitivna) med ponudbeno ceno električne energije ter ceno, po kateri je izbrani ponudnik kot dober gospodarstvenik ter skladno s pravili pri trgovanju z električno energijo na trgu prodal ali bi lahko prodal neprevzeto količino električne energije;
- neprevzeta količina električne energije.
Cene iz tega poglavja so neto cene in ne vključujejo DDV, stroškov za uporabo omrežij, dodatkov in prispevkov k uporabi omrežij, trošarine na električno energijo, stroškov dobavitelja za doseganje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, prispevkov, taks ter drugih davkov in dajatev, ki jih določajo pristojni državni organi/institucije. Izbrani naročnik v primeru izračuna nadomestila skladno s tem členom zgolj uporabi javno odstopne cene električne energije na trgu in se pri uporabi teh cen ni zavezan za naročnika udeležiti avkcijskega postopka za nakup oziroma prodajo električne energije.«


Lep pozdrav


ODGOVOR
Odgovor je pripisan k posamezni točki:

1.) REFERNCE
Iz razpisne dokumentacije med drugim izhaja, da mora ponudnik med drugim izpolnjevati naslednji pogoj: »Gospodarski subjekt je v obdobju zadnjih 3 (treh) let (2018, 2017 in 2016) pred objavo tega javnega naročila vsaj 1 (enemu) naročniku dobavljal električno energijo, pri tem pa je dobavljena količina dosegla najmanj 5% (40,5 GWh) okvirne razpisane količine. Iz potrjene reference mora biti razvidna dobavljena količina in leto (obdobje) izvedbe ter potrditve naročnika o uspešni dobavi. Naročnik bo priznal referenco, če so bile dobave, ki jih navaja, zaključene ali prevzete najkasneje v zadnjem letu pred predložitvijo ponudbe.« V zvezi z navedenim pogojem vas prosimo za pojasnilo ali je potrebno pod reference navesti javne naročnike ali lahko tudi kupce, ki niso javni naročniki. Uporabljate namreč besedo »naročnik«, kar daje sklepati, da se za vas kot referenca šteje le javni naročnik.

Odgovor: »Naročnik« je splošni izraz in pomeni naročnika električne energije, ne glede na to ali gre za naročnika zasebnega ali javnega prava.

2.) FINANČNA ZAVAROVANJA (točka 7. razpisne dokumentacije)

a.) Glede na številčnost javnih razpisov so stroški naročanja bančnih garancij za resnost ponudbe izredno visoki. Prosimo vas, da zahtevo po predložitvi bančne garancije za resnost ponudbe zamenjate z menicami in menično izjavo.
Tudi minister za finance v Stališču glede finančnih zavarovanj z dne 27.9.2012 predlaga, da se naročniki za instrument bančne garancije odločijo le, če je to smiselno in primerno glede na predmet naročanja, tveganja neizpolnitve pravnega posla.

b.) Ponudniki morajo predložiti tako bančno garancijo za resnost ponudbe kot izjavo banke, da bo ponudniku izdala garancijo za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Priporočilo Ministra za finance z dne 27.9.2012 priporoča, da je zadosten en instrument zavarovanja za resnost ponudbe, ni potrebna zavezujoča izjava o izdaji bančne garancije za dobro izvedbo del v primeru izbire ponudnika, saj že samo zavarovanje za resnost ponudbe določa, da mora biti garancijski znesek izplačan, če izbrani ponudnik ne predloži zavarovanja za dobro izvedbo del. Obenem tako dvojno zavarovanje pomeni tudi dvojni strošek. Tudi Uredba o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju (Ur.l. št. 27/2016) določa, da kot instrument finančnega zavarovanja ni primerno zahtevati izjave garanta, da bo posameznemu ponudniku izdal instrument finančnega zavarovanja, če bo temu oddano v izvajanje javno naročilo. Glede na navedeno predlagamo brisanje zahteve po izdaji izjave banke.

Odgovor: Naročnikova zahteva glede finančnega zavarovanja - bančna garancija za resnost ponudbe ostane nespremenjena. Zahteva je v skladu z Uredbo o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju.

3.) MERILO ZA OCENJEVANJE PONUDB
Prosimo za preoblikovanje besedila, ki se nanaša na Merilo za ocenjevanje ponudb, in sicer na sledeč način:
»Naročnik bo oddal javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Ekonomsko najugodnejša ponudba je določena na podlagi najnižje cene, ki predstavlja najnižjo VREDNOST SKUPAJ (iz obrazca »Ponudbeni predračun«) in se izračuna po sledeči metodi:
Količina energije v VT tarifi X cena električne energije VT tarife
+ Količina energije v MT tarifi X cena električne energije MT tarife
+ Količina energije v ET tarifi X cena električne energije ET tarife
___________________________________________________________________________
= VREDNOST SKUPAJ«
Merilo za izbor ne more biti cena, saj morajo ponudniki ponuditi cene za ET, VT in MT, zato je merilo za izbor v razpisni dokumentaciji moteče in zavajajoče (netransparentno), saj ni jasno, kako se bodo upoštevale cene VT, MT, ET (ali se bodo te cene seštele, ali se bo delalo aritmetično povprečje, ?). Utemeljeno sklepamo, da boste torej najugodnejšega ponudnika izbirali na temelju vrednosti (EUR), ki je zmnožek količin (kWh) in cen (EUR/kWh) po posameznih tarifah. Le v tem primeru bo zagotovljena transparetnost predmetnega javnega naročila in pravična odločitev naročnik o izbiri najugodnejšega ponudnika.

Odgovor: Ekonomsko najugodnejša ponudba je določena na podlagi najnižje cene. Najnižja cena pomeni vrednost skupaj. Naročilo je enovito in ni razdeljeno na sklope po tarifah.

4.) CENA

a.) Ugotavljamo, da ste v zadnjem odstavku na 16. strani razpisne dokumentacije, prav tako pa tudi v obrazcu 1 na 24. strani razpisne dokumentacije in v 4. odstavku 4. člena pogodbe, ki sta oba del razpisne dokumentacije, ustrezno zapisali, kaj vse ponudbena/pogodbena cena ne vsebuje, vendar je to besedilo kontradiktorno besedilu na 16. strani razpisne dokumentacije, kjer navajate: »Cene v ponudbi morajo biti izražene v EUR/kWh in morajo vključevati vse stroške, ki jih bo imel z izvedbo naročila.«. To besedilo je nepotrebno in kontradiktorno tudi zato, ker razpisna dokumentacija že v nadaljnjem besedilu na isti strani dovolj jasno opredeli, kateri stroški dobavitelja so vključeni v ceno. To je besedilo: »V ceni mora biti zajet tudi strošek za kritje odstopanj od voznega reda. Ponudnik prevzame nase obvladovanje voznih redov oziroma iz naslova odstopanj od najavljenih količin kasneje ne bo mogel uveljavljati kakršnih koli dodatnih stroškov.«
Glede na to vas prosimo, da besedilo na 16. strani (»in morajo vključevati vse stroške dobavitelja..«) črtate.

Odgovor: Zahteve naročnika ostanejo nespremenjene.

b.) V točki 12. Obrazec »Ponudbeni predračun« (stran 17) razpisne dokumentacije navajate, da cena ne vključuje davka na dodano vrednost, omrežnine, dodatkov k omrežnini, trošarine, prispevka za povečanje učinkovitosti rabe električne energije in ostalih dodatkov, prispevkov in davkov. Vse te dajatve določa država in se obračunajo skladno z zakonodajo.

Opažamo, da se tem delu razpisne dokumentacije niste dotaknili sprememb dajatev s strani državnih organov, ki bi bile lahko uzakonjene v času trajanja te pogodbe. Zato predlagamo, da ustrezno popravite in dopolnite besedilo 9. odstavka točke 12 Obrazec »Ponudbeni predračun« na strani 17. razpisne dokumentacije, in sicer na sledeč način:
»Vse dajatve in spremembe dajatev določa država in se obračunajo v skladu z zakonodajo.«

Odgovor: Spremembe oz. morebitne nove dajatve je naročnik predvidel z navedbo: - morebitnih drugih dodatkov, prispevkov, davkov, ki jih predpisuje pooblaščen državni organ in katere kupcu zaračunava v okviru svojih obveznosti dobavitelj ali pristojni sistemski operater elektroenergetskega omrežja.

5.) NEPRAVILNA REGISTRACIJA PORABLJENE ELEKTRIČNE ENERGIJE

Glede na to, da je za ugotavljanje obstoja in obsega nastanka nepravilne registracije porabljene električne energije pristojen distribucijski operater, predlagamo dopolnitev 2. odstavka 6. člena vzorca pogodbe z naslednjim besedilom:
»V primeru, da so merilne naprave nepravilno registrirale porabljeno električno energijo, je odjemalec dolžan nemudoma obvestiti distribucijskega operaterja. Distribucijski operater ugotovi obseg in čas nastanka napake v skladu z določili veljavnih Splošnih pogojev za dobavi in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije. O ugotovljenih izpadlih količinah je distribucijski operater dolžan obvestiti tako odjemalca kot dobavitelja, ki ugotovljeno razliko v celoti poračunata pri naslednjem obračunu oziroma v skladu s prej omenjenimi splošnimi pogoji.«

Odgovor: Zahteve naročnika ostanejo nespremenjene.

6.) DOBAVA ELEKTRIČNE ENERGIJE PO KONCU VELJAVNOSTI POGODBE

Osnutek pogodbe v 31. členu predvideva možnost podaljšanja pogodbe za obdobje do 3 mesecev v primeru dolgotrajnega postopka izbire dobavitelja za sledeče pogodbeno obdobje, pri čemer se dobavni pogoji določeni s pogodbo ne spremenijo. Glede na to, da bo izbrani ponudnik za naročnika vnaprej zakupil ocenjene količine električne energije za pogodbeno tri letno obdobje, bodo dobavitelju lahko v primeru omenjenega podaljšanja pogodbe nastali dodatni stroški, ki jih bo iz razlogov na strani naročnika nosil in kril izključno dobavitelj. Zato predlagamo, da se za ta primer določi spremenjene dobavne pogoje in konkretno opredeli obdobje podaljšanja pogodbe.

Predlagamo sledečo spremembo 2. alineje 1. odstavka 31. člena osnutka pogodbe:
»- podaljšanje veljavnosti pogodbe za obdobje od poteka veljavnosti te pogodbe do sklenitve nove pogodbe o dobavi električne energije na podlagi izvedenega novega javnega naročila, v primeru dolgotrajnega postopka izbire dobavitelja za sledeče pogodbeno obdobje, pri čemer podaljšanje ne sme biti daljše od 3 (treh) mesecev. Vlogo za sklenitev aneksa po tej alineji mora naročnik posredovati dobavitelju najmanj 60 (šestdeset) dni pred zaključkom veljavnosti pogodbe.«

Predlagamo spremembo 2. odstavka 31. člena osnutka pogodbe:
»V primeru, da pride do sklenitve aneksa med pogodbenima strankama na podlagi 2. alineje prejšnjega odstavka te pogodbe, dobavitelj nadaljuje z dobavo električne energije naročniku po tržnih mesečnih cenah, ki bodo veljale na trgu. V primeru sklenitve aneksa k pogodbi iz razloga navedenega v 1. alineji prejšnjega odstavka se dobavni pogoji določeni s to pogodbo ne spremenijo.«

Odgovor: Zahteve naročnika ostanejo nespremenjene.


7.) POGODBENA VREDNOST
Glede na to, da se DDV zaračuna tako na električno energijo kot na trošarino in prispevek za učinkovito rabo električne energije, pogodbena vrednost ne sme vsebovati DDV. Zato predlagamo, da se bolj natančno opredeli ocenjena vrednost pogodbe v 3. odstavku 4. člena osnutka pogodbe, in sicer kot sledi: »Ocenjena vrednost pogodbe za ocenjeno količino električne energije na dan podpisa pogodbe znaša neto ______ EUR..«

Odgovor: Naročnik je v razpisni dokumentaciji in v vzorcu pogodbe natančno opredelil, da cene ne vključujejo DDV in ostalih dajatev. Iz tega izhaja, da ocenjena vrednost pogodbe ne vsebuje DDV in vseh ostalih dajatev, določenih s strani države.

8.) OMREŽNINA IN ENOTNA FAKTURA

a.) Iz 5. in 7. člena osnutka pogodbe izhaja, da bo dobavitelj naročniku na računu zaračunal tudi stroške za uporabo elektroenergetskega omrežja in posledično še dodatke in prispevke, ki se obračunavajo ob uporabi omrežja. To pomeni, da naročnik želi, da distribucijski operater (DO) dobavitelju zaračuna stroške uporabe omrežja in prispevke, dobavitelj pa jih ločeno zaračuna naročniku-kupcu. Da lahko dobavitelj zaračuna kupcu omrežnino, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji (89. in 115. 117. člen Splošnih pogojev za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (Ur. l. RS, št. 126/07, 1/08, 37/11 in 17/14 v nadaljevanju: SPDO):
- predhodna odobritev podana s strani DO in
- sklenitev posebne pogodbe s DO in
- dobaviteljeva predložitev bančne garancije za plačilo obveznosti iz naslova omrežnine do DO-ta.

Dobavitelj mora tako skladno s 117. členom omenjenih splošnih pogojev zavarovati plačilo uporabe omrežja pri SODO z nepreklicno bančno garancijo na prvi poziv brez protesta, z veljavnostjo min 12 mesecev, pri čemer je znesek bančne garancije odvisen od »pričakovanega zneska uporabe omrežja«. Ker se konkretno javno naročilo razpisuje za več kot 12 mesecev, bo moral izbrani ponudnik predložiti na SODO 3 bančne garancije. Z navedenim pa bodo ponudnikom nastali dodatni stroški, ki jih bodo le-ti upoštevali pri določitvi ponudbene cene. Še več, določeni ponudniki ne bodo zmožni pridobiti teh bančnih garancij, kar bo imelo za posledico, da bo pri javnem naročilu sodelovalo manj ponudnikov. Poleg tega iz razpisne dokumentacije izhaja, da je plačilni rok naročnika 30 dni, medtem ko je rok za plačilo stroškov elektroenergetskih omrežij ter dodatkov in prispevkov dobavitelja SODO 18. dan v mesecu za prispevke in 19. dan v mesecu za omrežnino, kar pomeni, da bo dobavitelj naročnika za razliko v dnevnih (od zapadlosti fakture SODO do prejetega plačila s strani naročnika) še celo dodatno financiral za strošek omrežnine ter ostalih prispevkov in dajatev. Vse navedeno pa se bo odražalo v ponudbeni ceni električne energije, ki jo bodo ponudniki ponudili v okviru predmetnega javnega naročila, in sicer bo ta zaradi večje potrebe ponudnikov po obratnem kapitalu višja, prav tako pa bo pri javnem naročilu sodelovalo manj ponudnikov, zato ne bo konkurence oz. bo ta precej manjša. Glede na navedeno si naročnik s tem, ko zahteva enotno fakturo sam viša ceno, saj bodo ponudniki ponudili višje cene istočasno pa ne bo zagotovljene konkurence. Poleg tega pa v 2. odstavku 9. točke »Tehnične zahteve« na strani 12 razpisne dokumentacije tudi navajate, da naročilo zajema le dobavo električne energije in ne vsebuje stroškov uporabe distribucijskega omrežja in ostalih prispevkov, ki jih določa država in se plačujejo ločeno sistemskemu operaterju distribucijskega omrežja. Upoštevaje vse navedeno pa bodo ti stroški omrežnine in prispevkov, vendarle posredno vplivali na samo naročilo.

Ker višje cene niso v interesu zakonodaje javnih naročil, sploh pa ne v vašem interesu, predlagamo, da v razpisni dokumentaciji in pogodbi spremenite določila, ki se nanašajo na izstavljanje enotne fakture s strani dobavitelja naročniku ter določite, da SODO stroške za uporabo elektroenergetskega omrežja in posledično še dodatke in prispevke, ki se obračunavajo ob uporabi omrežja zaračunava direktno naročniku.

Odgovor: Zahteve naročnika ostanejo nespremenjene.

b.) V primeru, da ne boste upoštevali predlagane pripombe/spremembe pod točko a.), podredno podajamo naslednjo pripombo.

Glede na vse navedeno v predhodni točki a.) predlagamo dopolnitev točke 7. razpisne dokumentacije: »FINANČNA ZAVAROVANJA« s pogojem, ki se nanaša na zahtevo glede zaračunavanja stroškov uporabe omrežja in prispevkov, ki se zaračunavajo ob obračunu uporabe omrežja, in sicer predlagamo naslednji pogoj in dokazilo o izpolnjevanju pogoja:
»- Izjava banke oziroma zavarovalnice, da bo ponudnik brez zadržkov dobil tri nepreklicne bančne garancije na prvi poziv brez protesta, in sicer prvo za obdobje do konca leta 2020, nato drugo za obdobje v letu 2021 in nato še tretjo za obdobje v letu 2022, in sicer mora vrednost vsake od garancij ustrezati višini trimesečnega pričakovanega skupnega zneska uporabe omrežja.«

Predlagamo torej, da je pogoj za sodelovanje v predmetnem postopku javnega naročila izjava banke, da bo dobavitelju izdala bančno garancijo. V kolikor naročnik predmetnega javnega naročila ne bo dopolnil s predlagano izjavo banke ali katerimkoli drugim ekvivalentnim dokazilom, in kasneje izbrani ponudnik ne bo mogel naročniku zaračunati stroškov uporabe omrežja in dodatkov, bo podana kršitev ključnih načel javnega naročanja; to je transparentnosti, nediskriminatornosti in zakonitosti.

Odgovor: Zahteve naročnika ostanejo nespremenjene.

9.) E- RAČUN

V skladu z Zakonom o opravljanju plačilnih storitev za proračunske uporabnike (Ur. l. RS, št. 59/10 in 111/13), morajo proračunski uporabniki prejemati račune in spremljajoče dokumente izključno v elektronski obliki. Prosimo vas, da se razpisna dokumentacija prilagodite in vzorec pogodbe dopolnite tako, da bo v skladu z določili ZOPSPU. Trenutno namreč razpisna dokumentacija nikjer ne omenja e-računov.

Odgovor: Naročnik ni proračunski porabnik zato zanj ne veljajo določbe tega zakona. Naročnikova zahteva tako ostane nespremenjena.

10.) ODSTOP OD POGODBE

a.) Drugi odstavek 29. člena pogodbe določa: »Soglasje iz prejšnjega odstavka ni potrebno, če stranka
odpoveduje pogodbo iz utemeljenih razlogov (npr. zaradi hujših kršitev pogodbe, neplačevanja obveznosti ...). V tem primeru pa mora stranka, ki odpoveduje pogodbo, hkrati z odpovedjo tudi pisno obrazložiti razloge. Če razlogi niso utemeljeni, se šteje, da gre za odpoved po prvem odstavku tega člena.« Glede na to, da ima predčasen odstop od pogodbe za dobavitelja lahko zelo hude finančne posledice zaradi vnaprej zakupljene količine električne energije za naročnika, bi bilo potrebno ta člen bolj natančno definirati. Iz tega razloga predlagamo, da kršitve pogodbe, ki predstavljajo utemeljen razlog za odpoved, zaradi katerih pogodbeni stranki lahko odstopita od pogodbe brez soglasja nasprotne stranke, konkretno naštejete.

Odgovor: Zahteve naročnika ostanejo nespremenjene.

b.) Prvi odstavek 29. člena pogodbe določa, da lahko vsaka stranka pisno odpove pogodbo brez razlogov le s
soglasjem nasprotne stranke. V primeru molka po prejemu odpovedi od pogodbe se šteje, da se z odpovedjo strinja.
Takšna določba je neugodna za obe pogodbeni stranki, saj vedno obstaja možnost, da iz različnih razlogov stranka ne poda svojega nestrinjanja pravočasno. Posledica molka stranke je domneva, da se z odpovedjo strinja, kar je izrazito nesorazmerno neugodnim posledicam, ki za stranko nastanejo ob predčasnem odstopu od pogodbe, kljub določbi o povrnitvi morebitne nastale škode. Zato predlagamo, da se v prvem odstavku 29. člena stavek zapiše tako: »V primeru molka se šteje, da se z odpovedjo ne strinja«.

Odgovor: Zahteve naročnika ostanejo nespremenjene.


c.) V 2. odstavku 29. člena osnutka pogodbe je navedeno, da je v primeru utemeljenih razlogov mogoč odstop od
pogodbe brez soglasja nasprotne pogodbene stranke. Pri tem pa nikjer ni predviden morebiten dodatni rok za izpolnitev obveznosti preden pride do odstopa od pogodbe, ki bi bil omogočen pogodbeni stranki, pri kateri je nastala kršitev. Glede na to, da obstaja več mogočih razlogov za neizpolnjevanje pogodbeni obveznosti, pri čemer lahko nekateri nastanejo tudi pri tretjih osebah (npr. pri elektrooperaterjih) menimo, da je edino korektno, da se pogodbeno stran, ki ne izpolnjuje obveznosti pred odstopom od pogodbe opozori in se ji da rok za odpravo nepravilnosti. Iz navedenega razloga predlagamo, da določbo 29. člena osnutka pogodbe dopolnite z določitvijo dodatnega roka pogodbeni stranki za izpolnitev obveznosti. Predlagamo sledečo dikcijo: »Pogodbena stranka lahko odpove pogodbo iz utemeljenih razlogov, če nasprotna pogodbena stranka niti po predhodni zahtevi v zahtevanem minimalnem roku 5 (petih) dni ne izpolni svojih obveznosti po pogodbi.«

Poleg tega pa predlagamo tudi, da določbo osnutka pogodbe, ki govori o odstopu od pogodbe iz upravičenih razlogov, dopolnite tudi z določbo, ki bo predvidevala, da mora pogodbena stranka v sferi katere je vzrok odstopa, pogodbi zvesti stranki povrniti vso morebitno škodo, ki ji je nastala z odstopom od pogodbe. Menimo, da je pravično, da je v osnutku pogodbe izrecno zapisana tudi pravica pogodbi zveste stranke zahtevati povračilo škode, ki ji je nastala zaradi odstopa od pogodbe, od pogodbene stranke, ki krši pogodbo. Še posebej če gledamo iz vidika dobavitelja, lahko dobavitelju nastane precejšnja škoda zaradi neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti na strani naročnika, saj le-ta ob podpisu pogodbe zakupi določeno količino električne energije, ki je predmet javnega razpisa naročnika.

Predlagamo, da se v osnutek pogodbe doda sledeča dikcija:

»Pogodbi nezvesta stranka je dolžna pogodbi zvesti stranki plačati nadomestilo za neizpolnitev dobave oziroma prevzema električne energije, ki se izračuna skladno z določili tega člena, ter odškodnino za morebitno višjo škodo in vse stroške, ki pogodbi zvesti stranki nastanejo iz tega naslova.

Nadomestilo za neizpolnitev dobave električne energije s strani dobavitelja se izračuna kot zmnožek med naslednjima alinejama:
- razlika (če je pozitivna) med ceno, po kateri je dobavitelj kot dober gospodarstvenik upravičeno kupil na trgu nedobavljeno količino električne energije, ter pogodbeno ceno električne energije;
- nedobavljena količina električne energije.

Nadomestilo za neizpolnitev prevzema električne energije s strani naročnika se izračuna kot zmnožek med naslednjima alinejama:
- razlika (če je pozitivna) med pogodbeno ceno električne energije ter ceno, po kateri je dobavitelj kot dober gospodarstvenik ter skladno s pravili pri trgovanju z električno energijo na trgu prodal ali bi lahko prodal neprevzeto količino električne energije;
- neprevzeta količina električne energije.

Cene iz tega poglavja so neto cene in ne vključujejo DDV, stroškov za uporabo omrežij, dodatkov in prispevkov k uporabi omrežij, trošarine na električno energijo, stroškov dobavitelja za doseganje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, prispevkov, taks ter drugih davkov in dajatev, ki jih določajo pristojni državni organi/institucije.
Pogodbeni stranki sta sporazumni, da dobavitelj v primeru izračuna nadomestila skladno s tem členom zgolj uporabi javno odstopne cene električne energije na trgu in se pri uporabi teh cen ni zavezan za naročnika udeležiti avkcijskega postopka za nakup oziroma prodajo električne energije.«

Odgovor: Zahteve naročnika ostanejo nespremenjene.


11.) POTRDILA O UNOVČENJU

Določba 17. člena osnutka pogodbe določa, da mora dobavitelj naročniku ob koncu vsakega leta izvajanja pogodbe navesti izvor električne energije in priložiti potrdilo o unovčenju ustreznega št. potrdil o izvoru električne energije. Glede na to, da se potrdila o izvoru električne energije vedno unovčijo oziroma razveljavijo na ime določenega subjekta, predlagamo, da navedeno določbo dopolnite kot sledi, da bo jasno določeno na ime katerega subjekta naj se le-ta razveljavijo: »Dobavitelj mora ob koncu vsakega leta izvajanja pogodbe navesti izvor električne energije, ki jo je dobavil naročniku, in priložiti potrdilo o unovčenju ustreznega števila potrdil o izvoru električne energije na ime naročnika, s čimer dokazuje, da je bilo vsaj 50 % dobavljene električne energije pridobljene iz OVE.«

Odgovor: Zahteve naročnika ostanejo nespremenjene.


12.) ODSTOPANJA
Velika količina odjema in volatilnost na posameznih merilnih mestih, ki so vključena v predmetno javno naročilo, predstavljajo za dobavitelja velik izziv pri pripravi in prijavi voznega reda odjema el. energije, kar pomeni, da prihaja do razlik med napovedanimi količinami in dejansko realizacijo. Zaradi navedenega je dobavitelj dodatno obremenjen z vidika stroškov odstopanj, do katerih prihaja zaradi težko napovedljivega odjema. Poleg omenjenega, nepravilna ocena oz. napoved količine pogodbenih vrednosti, predstavlja za dobavitelja dodatno tveganje pri nakupu na trgu na debelo.

Verjamemo, da ste kot porabniki proračunskih sredstev usmerjeni in zavezani k pripravi razpisne dokumentacije, ki za vas predstavlja najmanj stroškov, vendar moramo poudariti, da pri razpisni količini, ki je v tem primeru 810 GWh, vseh stroškov nastalih kot posledica odstopanj ne more kriti dobavitelj sam, kot tudi ne stroškov, ki nastanejo zaradi nepravilnih zakupov el. energije na trgu na debelo. Predlagamo, da razpisni dokumentaciji in pogodbi dodate besedilo, ki se nanaša na odstopanja od pogodbenih vrednosti na letnem nivoju.

Seveda pri tem pripominjamo, da je ponudnik odgovoren za plačilo odstopanj, obračunanih po veljavnih Pravilih za delovanje organiziranega trga z električno energijo, ki se izvajajo na urni osnovi.

Ob upoštevanju zgoraj napisanih pojasnil predlagamo, da se v osnutek pogodbe doda tudi sledeča določba:

»Naročnik bo plačal dobavitelju dejansko prevzeto količino električne energije (realizacija) po pogodbenih cenah. V primeru odstopanj prevzema od pogodbene količine, pa tudi stroške teh odstopanj, skladno z določili tega poglavja. Stroški odstopanj se obračunavajo za vsako obdobje obračuna odstopanj, ki je določeno v spodnji tabeli tega poglavja. Na podlagi izračuna iz tega poglavja bo dobavitelj izdelal obračun odstopanj posebej za vsako vrsto električne energije (MT, VT) in za obdobje obračuna odstopanj, in sicer po prejemu obračunskih podatkov od distribucijskega operaterja za to obdobje.
Izraz "toleranca" pomeni razpon okoli pogodbene količine za posamezno vrsto električne energije, znotraj katerega se stroški odstopanj ne obračunavajo. Toleranca je lahko pozitivna ali negativna. Tolerance so določene v spodnji tabeli tega poglavja.
Stroški odstopanj se obračunavajo ločeno za vsako vrsto električne energije posebej, in sicer kot produkt med:
razliko med dnevno ceno, po kateri je dobavitelj kot dober gospodarstvenik količino, ki je predmet odstopanj, skladno s pravili pri trgovanju z električno energijo kupil/prodal (ali bi lahko kupil/prodal) na trgu in pogodbeno ceno električne energije;
količino električne energije, ki je predmet odstopanj, to je razliko med dejansko prevzetimi količinami električne energije (na podlagi realizacije) in pogodbeno količino določeno v spodnji tabeli, povečano oziroma znižano za pogodbeno dogovorjeno toleranco. Količina odstopanj je lahko pozitivna ali negativna;
koeficientom, ki znaša v primeru, da je produkt vrednosti prvih dveh alinej pozitiven 1,05, v primeru, da je negativen pa 0,95.

V primeru, da je znesek iz prejšnjega odstavka negativen, se ugotovljena odstopanja ne obračunajo in iz tega naslova ni pogodbenih obveznosti.

Obdobje obračuna odstopanj in tolerance

Obdobje obračuna odstopanj Pogodbena količina Toleranca
od do Vrsta električne energije Količina Pozitivna toleranca Negativna toleranca
1.1.2020 31.12.2020 VT 125.834 MWh 10% -10%
1.1.2020 31.12.2020 MT 141.722 MWh 10% -10%
1.1.2020 31.12.2020 ET 1.997 MWh 10% -10%
1.1.2021 31.12.2021 VT 125.834 MWh 10% -10%
1.1.2021 31.12.2021 MT 141.722 MWh 10% -10%
1.1.2021 31.12.2021 ET 1.997 MWh 10% -10%
1.1.2022 31.12.2022 VT 125.834 MWh 10% -10%
1.1.2022 31.12.2022 MT 141.722 MWh 10% -10%
1.1.2022 31.12.2022 ET 1.997 MWh 10% -10%

Odgovor: Zahteve naročnika ostanejo nespremenjene.


13.) POOBLASTILO DOBAVITELJU ZA DOSTOP DO ZGODNIVINSKH PODATKOV O PORABI ELEKTRIČNE ENERGIJE

Predlagamo, da se 8. člen osnutka pogodbe doda še dodatno pooblastilo naročnika dobavitelju, in sicer za dostop do zgodovinskih podatkov o porabi električne energije za zadnjih 12 mesecev. Predlagamo, da sledečo dikcijo, ki naj se doda kot 3. alineja 8. člena:
- »Se strinja, SODO posreduje dobavitelju podatke o porabi električne energije za zadnjih 12 mesecev ter omogoči dobavitelju dostop do merilnih in obračunskih podatkov za merilno mesto, ki je predmet te pogodbe. Naročnik dobavitelja pooblašča za dostop do baze podatkov (evidence merilnih mest) o naročniku in naročnikovem merilnem mestu, ki ga vodi SODO.«

Odgovor: Zahteve naročnika ostanejo nespremenjene.

14.) USTAVITEV POSTOPKA, ZAVRNITEV VSEH PONUDB, ODSTOP OD IZVEDBE JAVNEGA NAROČILA
V 18. točki razpisne dokumentacije je navedeno: »Naročnik lahko do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila. Naročnik lahko na vseh stopnjah postopka po izteku roka za odpiranje ponudb zavrne vse ponudbe. Če je naročnik zavrnil vse ponudbe, mora o razlogih za takšno odločitev in ali bo začel nov postopek, takoj pisno obvestiti ponudnike ali kandidate. Naročnik ne odgovarja za škodo in stroške priprave ponudbe, ki bi utegnili nastati ponudnikom zaradi zavrnitve vseh ponudb.«
Navedena določba razpisne dokumentacije je zelo rizična in tvegana gledano s strani ponudnika kot dobavitelja. Interes izbranega dobavitelja je namreč, da zakupi količine električne energije na trgu po cenah, ki so čim bližje ponudbenim cenam. Pri tem kot osnovo za zakup električne energije predstavljajo podatki iz obrazca »Ponudbeni obračun«, kjer navajate količine električne energije, ki so predmet razpisa. Glede na to, da se cene na trgu električne energije spreminjajo na urni ravni, so posledično navadno ponudbe za dobavo električne energije, še posebej za tako velike količine veljavne zgolj nekaj ur. V postopkih javnih naročil in torej tudi v konkretnem primeru, pa lahko obdobje veljavnosti ponudbe (obdobje od oddaje ponudbe pa do morebitne sklenitve pogodbe) traja tudi 5. mesecev. Zaradi česar za izbranega ponudnika navedeno obdobje do sklenitve pogodbe predstavlja zelo dolgo obdobje negotovosti in velik riziko potencialnega nastanka škode zaradi hitre spremembe cen na trgu z električno energijo. Navedeni riziko spremembe cen izbrani ponudnik, še posebej pri tako velikih količinah električne energije, lahko omeji z zakupom količin električne energije na trgu že pred podpisom pogodbe s strani naročnika, vendar pa v tem primeru tvega morebiten odstop naročnika od javnega naročila. V primeru, da torej v obdobju od oddaje javnega naročila pa do sklenitve pogodbe z izbranim ponudnikom pride do morebitne zavrnitve vseh ponudb prejetih v okviru konkretnega postopka javnega naročila s strani naročnika, dobavitelj pa z namenom nudenja zanesljivosti dobave električne energije naročniku in zmanjšanja rizika enormne spremembe cen električne energije na trgu v vmesnem obdobju, že zakupi količino električne energije, ki je predmet razpisa, lahko dobavitelju nastane velika škoda, katere povračilo pa s predmetno določbo izključujete.
V primeru, da bi torej prišlo do zavrnitve vseh ponudb s strani naročnika, bi tako moral dobavitelj že zakupljeno električno energijo za naročnika prodati na trgu, pri čemer pa lahko dobavitelj zaradi prodaje teh količin električne energije na trgu po precej nižji ceni utrpi zelo veliko izgubo, še posebej če v luči predmetnega javnega razpisa upoštevamo velike količine električne energije, ki so predmet razpisa. Navedena določba in posledično opisani riziko tako posledično tudi negativno vplivata na udeležbo potencialnih ponudnikov pri predmetnem javnem razpisu in zmanjšujeta konkurenco. Zaradi omenjenih specifičnosti predmeta javnega naročila, ki se nanaša na nakup električne energije, in posledično zmanjšanja rizikov dobaviteljev kot ponudnikov pri konkretnem javnem naročilu, predlagamo, da se navedena točka razpisne dokumentacije spremeni, in sicer tako, da se v primeru odstopa naročnika od javnega naročila v obdobju do sklenitve pogodbe, izbranemu ponudniku prizna pravica do prejema nadomestila, v primeru, da mu je zaradi že izvedenega zakupa količin električne energije, ki so predmet razpisa, nastala škoda. Pri tem ne predlagamo povračila škode, temveč zgolj plačilo nadomestila izbranemu ponudniku s strani naročnika, in sicer v primeru, da obstaja pozitivna razlika med ponudbeno ceno električne energije ter ceno, po kateri je izbrani ponudnik na trgu prodal ali bi lahko prodal neprevzeto količino električne energije. Skladno z navedenim predlagamo, da se 3. odstavek 18. točke razpisne dokumentacije spremeni kot sledi:
»Naročnik ne odgovarja za stroške priprave ponudbe, ki bi utegnili nastati ponudnikom zaradi zavrnitve vseh ponudb, je pa dolžan v primeru zavrnitve vseh ponudb izbranemu ponudniku, ki je na trgu že zakupil količino električne energije, ki je predmet javnega razpisa, plačati nadomestilo, ki se izračuna kot: zmnožek med naslednjima alinejama:
- razlika (če je pozitivna) med ponudbeno ceno električne energije ter ceno, po kateri je izbrani ponudnik kot dober gospodarstvenik ter skladno s pravili pri trgovanju z električno energijo na trgu prodal ali bi lahko prodal neprevzeto količino električne energije;
- neprevzeta količina električne energije.
Cene iz tega poglavja so neto cene in ne vključujejo DDV, stroškov za uporabo omrežij, dodatkov in prispevkov k uporabi omrežij, trošarine na električno energijo, stroškov dobavitelja za doseganje prihrankov energije pri končnih odjemalcih, prispevkov, taks ter drugih davkov in dajatev, ki jih določajo pristojni državni organi/institucije. Izbrani naročnik v primeru izračuna nadomestila skladno s tem členom zgolj uporabi javno odstopne cene električne energije na trgu in se pri uporabi teh cen ni zavezan za naročnika udeležiti avkcijskega postopka za nakup oziroma prodajo električne energije.«

Odgovor: Zahteve naročnika ostanejo nespremenjene.