Datum objave: 03.09.2019   10:23

VPRAŠANJE
Spoštovani,

predmet del v razpisni dokumentaciji je izdelava:
- Idejna zasnova za pridobitev projektnih in drugih pogojev vloga za projektne pogoje - IZP
- Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja DGD
- Projekt za izvedbo gradnje PZI
- Površinski načrti za tehnološko zahtevne prostore
- Izdelava načrta notranje opreme (brez medicinske opreme)
- Projektna dokumentacija izvedenih del PID
- Projektantski nadzor po GZ

Prosimo, da v vzorcu pogodbe ustrezno podaljašte rok za dokončanje del saj je 60 dni po podpisu pogodbe absolutno premalo. Predlagamo naslednje roke:
- IDZ - v roku 30 dni po podpisu pogodbe
- DGD - v roku 60 dni po potrditvi IDZ s strani naročnika
- PZI - v roku 90 dni po potrditvi DGD s strani naročnika
- PID - v roku 30 dni po zaključku vseh del in predložitvi vseh sprememb

Lep pozdrav

ODGOVOR
- Naročnikov rok za pripravo projektantske dokumentacije (razen PID) je 120 dni od podpisa pogodbe. Znotraj tega časovnega okvirja naročnik ne bo posebej določal roka.

- PID v roku 30 dni po zaključku vseh del.

Datum objave: 03.09.2019   10:32

VPRAŠANJE
Spoštovani.

V zadnjem obdobju 10 let je država za obnovo in razvoj objektov zdravstvene oskrbe namenila bistveno premalo sredstev, zato je tudi razpoložljivi referenc iz področja klasifikacije CC-SI 1264 sorazmerno malo.
Projektanti, sicer z bogatimi izkušnjami iz preteklosti iz področja zdravstva, smo posledično bili primorani poiskati delo na področjih stavb drugih klasifikacij.
Ugotavljamo tudi, da za naravo predmetnih razpisanih posegov (adaptacija, nadzidave) ni primarnega pomena poznavanje specifikacij zdravstva, ampak je bistveno poznavanje gradbeništva in arhitekture. Nenazadnje, tudi tehnološka medicinska oprema ni predmet razpisanih del.
Zato predlagamo, da omogočite sodelovanje širšemu naboru ponudnikov in širšemu naboru pooblaščenih inženirjev in arhitektov z razširjenim naborom klasifikacij, in sicer za stavbe 1263 in 1130 (oskrbovana stanovanja, domovi za starejše), za zagotovitev izkušenega kadra pa ob tem zahtevate najmanj 10 let izkušenj iz področja projektiranja.

Predlog velja za reference za pogoje in za merila.

V pričakovanju pozitivnega odgovora in razširitve nabora referenc
Vas lepo pozdravljamo.


ODGOVOR
Naročnik ne bo spreminjal referenčnih pogojev.

Datum objave: 10.09.2019   10:33

VPRAŠANJE
Spoštovani!
Postavljena je zahteva, da morajo imeti ponudniki reference in sicer:
- izdelana projektna dokumentacija za kvadraturo vsaj 500 m2.
Zanima nas, če je to mišljeno 500 m2 bruto površine ali neto?

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

ODGOVOR
Mišljeno je 500 m2 neto površine.

Datum objave: 10.09.2019   10:36

VPRAŠANJE
Spoštovani!
Zanima nas ali naročnik razpolaga z geodetskim načrtom?
Hvala za odgovor in lep pozdrav,

ODGOVOR
Naročnik razpolaga z geodetskim načrtom, ki je starejšega datuma. Tako bo verjetno potreben nov geodetski načrt.

Datum objave: 10.09.2019   11:43

VPRAŠANJE
Ministrstvo za okolje in prostor (v nadaljevanju: MOP) je izdalo dopis, katerega podpisnik je minister Simon Zajc, pod št. 35101-316/2019/2 z dne 12.6.2019 (v nadaljevanju: dopis). V dopisu je podana obrazložitev kako določiti, katera stroka pri projektiranju glede na namen gradnje prevladuje ter kdo je lahko vodja projekta. Menimo, da v skladu z zakonodajo in navodili MOP-a, ki smo jih spodaj pripisali, bi moral biti vodja projekta za objekt iz razpisa arhitekt. Objavljena dokumentacija ni skladna z obstoječo prostorsko in gradbeno zakonodajo ter predlagamo, da se razpis spremeni v delu, kjer dopušča možnost, da je vodja projekta lahko tudi gradbeni inženir.

Prepis iz dopisa:
»OBRAZLAGA POJMA PREVLADUJOČA STROKA
Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17- popr., v nadaljevanju: GZ) v tretjem odstavku 12. člena določa, da mora projektant za vodenje izdelave projektne dokumentacije določiti pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje ter da vodja projekta koordinira izdelavo projektne dokumentacije in jo potrdi. Namen gradnje je zgrajen objekt, torej stavba, gradbeno inženirski objekt ali drug gradbeni poseg, kot objekte deli GZ, njihovo podrobnejše razvrščanje pa ureja Uredba o razvrščanju objektov (Uradni list RS, št. 37/18). S tem, ko vodja projekta dokumentacijo potrdi z žigom in podpisom, poleg projektanta prevzame odgovornost za celoten projekt in posledično postane tudi avtor projekta.
GZ sicer pojma prevladujoča stroka ne opredeljuje, niti ne opredeli, kdo je lahko vodja projekta glede na namen gradnje, v drugem odstavku 2. člena pa določa, da je arhitektura kot izraz kulture v javnem interesu. Nadalje Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 61/17, v nadaljevanju ZUreP-2) v 2. členu določa, da Je doseganje ciljev urejanja prostora v javnem interesu. Prav tako je Vlada RS sprejela Arhitekturno politiko Slovenija - Arhitektura za ljudi, iz katere izhaja, da javni interes na področju arhitekture obsega dvig kakovosti življenja in življenjskega okolja ter uveljavljanje trajnostnega razvoja, socialne kohezije in kulturne identitete. Ta se zagotavlja z arhitekturnim, krajinskoarhitekturnim, urbanističnim in prostorskim načrtovanjem ter z oblikovanjem interierjev ob upoštevanju prostora kot omejene dobrine, vključno z ohranjanjem okolja in kulturne dediščine. K izpolnjevanju ciljev arhitekturne politika so zavezane vse inštitucije. Opozoriti je treba tudi na Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2005/36/ES z dne 7. septembra 2005 o priznavanju poklicnih kvalifikacij, ki uvršča arhitekte na podlagi usklajenih pogojev usposobljenosti med poklice, ki so uvrščeni med prost pretok in vzajemno priznavanje znotraj EU, določa tudi merila glede usposabljanja arhitektov, načina opravljanja dejavnosti in pridobljenih pravic. V prvem odstavku 4. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61 /17, v nadaljevanju: ZAID) je določeno, da spada projektiranje objektov, zlasti stavb med poklicne naloge pooblaščenih arhitektov. Nadalje Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov (Uradni list RS, št. 36/18 in 51/18 - popr.) v prvem odstavku 15. člena določa, da je vodilni načrt tisti načrt, ki ga določi vodja projekta s strokovnega področja, ki glede na namen objekta prevladuje.
Pri stavbah je načrt arhitekture največkrat glavni načrt, saj se šele na njegovi podlagi izdelujejo tudi drugi načrti. Namen stavb je zadrževanje ljudi za potrebe bivanja ali za opravljanja dejavnosti. Nadalje se s samo gradnjo v prostoru močno vpliva na urejanje prostora, kar pomeni, da imajo objekti vpliv na urejenost zunanjega prostora. Glede na navedeno je razumeti, da je pri stavbah prevladujoča stroka arhitektura, ki je definirana kot umetnost oblikovanja prostora, torej je to stroka, ki kot taka definira gradnjo, prostor in namen objekta. Ker pa GZ ne izključuje možnosti, da je prevladujoča stroka pri stavbah lahko tudi katera druga kot arhitekturna, je treba zahtevo po prevladujoči stroki tehtati od primera do primera.
Menimo, da je arhitekturna stroka prevladujoča pri projektiranju vseh stanovanjskih stavb, kot tudi nestanovanjskih stavb, ki so po namenu stavbe v javni rabi ali pa v primerih, ko stavbe s svojo pojavnostjo v okolju bistveno prispevajo k urejenosti prostora. V kolikor je namen stavbe predvsem industrijski, tehnični, kmetijski in njegova pojavnost v prostoru ni takšna, ki bi vplivala na kvaliteto
prostora, lahko smatramo, da v takšnem primeru ne gre vedno za prevladujočo stroko s področja arhitekture in lahko vodenje projekta prevzame, poleg pooblaščenega arhitekta, tudi drug pooblaščeni inženir.
V primerih projektiranja projektne dokumentacije za odstranitev manj zahtevne ali zahtevne stavbe se cilji arhitekture ne zasledujejo, saj se s samo odstranitvijo ne zasleduje cilja kvalitete prostora niti cilja
namena stavbe. Torej je v teh primerih lahko vodja projekta tudi drug pooblaščeni inženir, za stavbe prvenstveno pooblaščeni gradbeni inženir.
V primerih rekonstrukcije objekta je treba najprej ugotoviti, kaj je namen rekonstrukcije. V kolikor gre zgolj za posamezne posege v obstoječo konstrukcijo, zunanjo ureditev ali v inštalacijske vode in takšna rekonstrukcija ne vpliva na namen objekta, na izvirno arhitekturno rešitev ali na spreminjanje kvalitete urejanja prostora, je v takšnih primerih lahko vodja projekta tudi pooblaščeni inženir tiste stroke, ki glede na rekonstrukcijo vsebinsko prevladuje.
Pri projektiranju gradbeno inženirskih objektov in drugih gradbenih posegov je ravno tako kot pri stavbah treba ugotoviti predvsem namen gradnje in namen objekta. Namen objekta je tisti, ki določa prevladujočo stroko pri posameznem projektu, npr. pri projektiranju daljnovoda je prevladujoča stroka elektro, pri projektiranju plinovoda je to strojna stroka. Obstajajo pa tudi predvsem gradbeno inženirski objekti in drugi posegi v prostor, kjer je težko definirati, katera stroka je prevladujoča, v takšnih primerih se projektant (firma) odloči, iz katere stroke bo imenoval vodjo projekta, glede na to, katera stroka je po vsebini za projekt ključna.
Nadalje je treba pojasniti, da GZ v drugem odstavku 115. člena določa obveznost, da dokumentacijo za legalizacijo podpiše pooblaščeni arhitekt ali inženir iz stroke, ki pri nameravani gradnji glede na namen gradnje prevladuje in je bil v času izdelave dokumentacije za legalizacijo vpisan v imenik pristojne poklicne zbornice. Glede na to, da je obrazložitev pojma prevladujoče stroke določena v istih dokumentih kot pri novogradnjah, ni mogoče razlagati drugače, kot da tudi za stavbe, ki se legalizirajo, upoštevamo ista pravila, kot so navedena v prejšnjih odstavkih, torej glede na namen gradnje (gradnje).
Pojasnjujemo še, da se mora upravni organ pri vprašanjih ustreznosti vodje projekta odločati vsebinsko, ... \ torej glede na to, katera je tista stroka, ki je pri projektiranju za sam objekt ključna.
Ker je vloga vodje projekta tudi vsebinska koordinacija med posameznimi pooblaščenimi inženirji in arhitekti, mora biti vodja projekta iz tiste stroke, ki je pri usklajevanju med posameznimi projektnimi zahtevami tudi vsebinsko najbolj poklicana, da se odloča o prioritetah posameznih rešitev. Torej iz tiste stroke, ki ima glede na namen gradnje , najboljši pregled nad celoto, tako v funkcionalnem, kot tehničnem in oblikovnem smislu .
V določenih primerih je seveda možno, da prevladujoča stroka ni zgolj ena, ampak se lahko dve ali več tudi prekriva. Na primer pri Industrijskih ali kmetijskih objektih je lahko prevladujoča stroka arhitekturna ali inženirska (gradbeni inženir, strojni inženir itd.), odvisno glede na okoliščine (tehnologijo, prostorsko zaznavnost, umeščanje v prostor). Projektanti in upravni organi, se morajo v teh primerih pri odločanju o ustreznosti vodje projekta odločati vsebinsko glede na okoliščine.«

Hvala za odgovor in lep pozdrav.

ODGOVOR
Naročnik ne bo spreminjal dokumentacije. Smatramo, da je objavljena dokumentacija skladna z obstoječo prostorsko in gradbeno zakonodajo, saj v skladu z Gradbenim zakonom (tretji odstavek 12. člena) projektant določi pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje. To odločitev torej v skladu z obstoječo prostorsko in gradbeno zakonodajo prepuščamo projektantu / ponudniku.

Datum objave: 10.09.2019   11:49

VPRAŠANJE
Pozdravljeni!
Prosimo naročnika, da se natančno opredeli glede geodetskega načrta.
Lep pozdrav,

ODGOVOR

Naročnik ne razpolaga z geodetskim načrtom.

Datum objave: 14.09.2019   22:28

VPRAŠANJE
Navezujoč se na odgovor na zastavljenjo vprašanje, dodajamo še:
V kolikor je možnost izbiranja pooblaščenega arhitekta ali pooblaščenega inženirja iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje, prepuščena izbranemu projektantu/ponudniku, pogoji iz razpisne dokumentacije niso v skladu s predmetom javnega naročila, kot tudi določa 8. člen ZJN-3, saj je glede na namen gradnje iz razpisne dokumentacije jasno razvidno, da gre za gradnjo stavbe torej načrtovanja arhitekture.

Prepuščanje in odločanje o pooblaščenem arhitektu ali pooblaščenem inženirju iz stroke, ki glede na namen gradnje prevladuje šele po izvedenem javnem naročilu ni konkurenčno ter zakonito, saj se v tem primeru pridobiva posel na zahteve oz. reference pooblaščenega inženirja za področje gradbeništva in s tem lahko dejansko izloči stroko pristojno za projektiranje stavb, torej arhitekte. Če se zahtevajo reference za elektroinženirja in strojnega inženirja, smo mnenja, da bi se morale upoštevati tudi reference za arhitekta, katerega stroka prevladuje v tem projektu.

Predlagamo, da se zahteve za pridobivanje posla ne vežejo na opravljena dela vodje projekta, ki je pooblaščeni gradbeni inženir za področje gradbeništva in se ta pogoj izbriše.

Hvala lepa in lep pozdrav.

ODGOVOR
Naročnik ne bo spreminjal dokumentacije.