Datum objave: 11.10.2019   12:54

Spoštovani,

-odgovor k 1. odstavku vprašanja: naročnik kadrovske zahteve ne bo spreminjal, saj je le-ta sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila ter zadovoljuje potrebe naročnika. Namreč, poleg učenecev vključenih v osnovno šolo sta še dve enoti vrtca s cca 240 otroki, ki tudi potrebujejo prevoz. Naročnik ugotavlja, da je zahteva objektivno opravičljiva in skladna z njegovimi potrebami, zato zahteve ne bo spreminjal.
-odgovor k 2. odstavku vprašanja: Naročnik je podal zahtevo po ustreznem vozniškem dovoljenje glede na vozila in zahtevano število delovnih izkušenj. Iz vprašanja ni mogoče razbrati, ali se le-ta nanaša na očitek o veljavnem vozniškem dovoljenju ali na število izkušenj. Zgolj v pojasnilo pa dodajamo, da iz dokumentacije v zvezi z naročilom (okvirnega sporazuma) jasno izhaja, da so prevozi v sklopu 2 iz OI cone Trzin namenjeni prevozom, ki se izvajajo v skladu s 56. členom ZOŠ-brezplačni prevoz ter da se število učencev lahko letno spreminja, spreminjajo se lahko tudi relacije-vstopne točke. Naročnik ne bo determiniral števila sedežev, saj je poslovna odločitev ponudnika, s kakšnim vozilom (število sedežev) bo otroke prevažal. Za naročnika je pomembno, da ponudnik lahko zagotovi prevoz otrok, ki pa se glede na posamezno šolsko leto spreminja. Tako je letos 18 otrok, lansko leto 23, predlansko, 21, predhodno leto pa 19 otrok.
-odgovor k 3. odstavku vprašanja: naročnik merila ne bo spreminjal, hkrati pa pnudnika napotuje na proučitev novele ZJN-3A, ki je za storitve prevozov (67.a člen ZJN-3) ter 84. člen ZJN-3 določa obvezno vključitev socialnih meril. Dano merilo je skladno tako z napotili MJU kakor pravno prakso DKOM in naročnik merila ne bo spreminjal.

Datum objave: 14.10.2019   11:33

VPRAŠANJE
Spoštovani,

1. Naročnika pozivamo, da spremeni zahtevo iz točke 13.7. Kadrovska usposobljenost, kjer se zahteva dokazila o ustreznem veljavnem vozniškem dovoljenju in o ustreznem številu let delovnih izkušenj (fotokopije potrdil, pogodbe o opravljanju dela) saj ta podatek za naročnika ni bistven, ni nujno potreben in pomeni preobsežno zbiranje osebnih podatkov. Za naročnika je pomemben le podatek o tem, ali ima voznik veljavno vozniško dovoljenje in koliko časa opravlja delo na sedanjem delovnem mestu (zahteva je najmanj 5 let) saj to pomeni, da lahko upravlja z vozilom in sodeluje pri izvajanju storitve, ki je predmet javnega naročila, ponudnik pa na priloženem obrazcu pod kazensko in materialno odgovornostjo tudi izjavlja, da vozniki izpolnjujejo vse pogoje. Ostali podatki pa so prekomeren poseg v osebne podatke voznikov, kar ni skladno z veljavno GDPR zato prosimo za uskladitev.

2. Prosimo za pojasnilo, ali se bo pogodba ustrezno prilagodila, če bo ponudnik izbran za posamezni sklop


ODGOVOR

Spoštovani,

1.Naročnik pojasnjuje, da izkazuje usposobljenost ponudnik, ki izkaže, da ima nominirani kader z ustreznimi znanji in izkušnjami. Ponudnik mora izkazati, da zahtevne kadrovske pogoje izpolnjuje. Naročnik je dolžan preveriti resničnost obstoja navedb, kar se izkazuje z dokazili. Naročnik še pojasnjuje, da se zahteva »sedanje delovno mesto« nanaša na zahtevo po izkušnjah na delovnem mestu kot zahtevani kader. V kolikor ponudnik ne bo predložil dokazil že v ponudbi, lahko naročnik pozove na predložitev dokazil, vendar k temu, skladno z določilo 89. člena ZJN-3 ni zavezan. Kot izhaja iz Navodil ponudnikom, bo naročnik okvirni sporazum sklenil s tremi ponudniki, ki bodo oddali najugodnejšo dopustno ponudbo. Poslovna politika posameznega ponudnika je, ali bo oddal ponudbeno dokumentacijo v vsebini, kot je zahtevana, v pristojnosti naročnika pa je, ali bo k dopolnitvi ponudbe, v kolikor le-ta ne bo vsebovala vseh dokazil pozival.
2.Iz vprašanja ni razvidno, kaj je mišljeno s prilagoditvijo pogodbe.

Datum objave: 15.10.2019   09:17

Spoštovani,

Uvodoma naročnik v izogib morebitnim nejasnostim pojasnjuje, da se merilo sklenjena in veljavna kolektivna podjetniška pogodba nanaša na sklenitev kolektivna pogodbe s področja predmeta naročila, torej na kolektivno podjetniško pogodbo za cestni potniški promet Slovenije.
Naročnik je določil socialno merilo, ki je skladno z načelom sorazmernosti in povezano s predmetom naročila. Kolektivna podjetniška pogodba za cestni potniški promet Slovenije določa pravila in minimalne standarde sprejete s kolektivno pogodbo, ki delavcem omogočajo boljše delovne pogoje in pravice iz naslova dela. V kolikor ponudnik pristopi k kolektivni pogodbi se zaveze sprejete s pogodbo nanašajo neposredno na zaposlene in jim omogoča boljše delovno okolje in pravice z naslova opravljenega dela. Navedeno pomeni, da v kolikor ponudnik pristopi h kolektivni pogodbi le-to predstavlja boljšo osnovo za delo šoferjev, ki bodo storitev izvajali (delovni čas, razpoložljivost, nadure, dopust..) in kot takšna predstavlja objektivno opravičljivo in z načelom sorazmernosti povezano merilo.
V kolikor ponudnik opravlja storitev kot s.p. ali enoosebna d.o.o. in nima zaposlenega kadra lahko pristopi h kolektivni pogodbi, saj le-ta velja tudi za poslovodne osebe, v kolikor tako določa pogodba o zaposlitvi (tako 3. člen pogodbe osebna veljavnost), pogodbo o zaposlitvi pa si ustanovitelj, ki je hkrati direktor oziroma samostojni podjetnik določi sam.. Nadalje v zvezi z namigom ponudnika, da je lahko pogodba o zaposlitvi bolj ugodna za delavca kakor pravice iz kolektivne podjetniške pogodbe naročnik napotuje takšnega ponudnika na pristop h kolektivni pogodbi za cestni prevoz, saj bo tako navzven in navznoter sprejel obveznosti, ki jih delodajalcu nalaga kolektivna pogodba in delavcu nudil še dodatne ugodnosti, katere naj bi domnevno imel sedaj določene v pogodbi o zaposlitvi.
Ponudnik napačno zatrjuje, da zahteva po številu kadra s katerim ponudnik izkazuje kadrovsko sposobnost ne vpliva na dano merilo. Naročnik je zahteval v sklopu 1 (pet)5 usposobljenih šoferjev, kar pomeni, da je potrebno večje število kadra. Kajti četudi se bi ponudnik skliceval na druge subjekte partnerje ali podizvajalce lahko preko le-teh lahko izkazuje izpolnjevanje merila. V kolikor pa bi ponudnik sodeloval s šoferji preko podjemnih pogodb, kar se v vprašanju navaja velja izpostaviti, da podjemna pogodba, ki je sklenjena za določen projekt (konkretno prevoz za potrebe OŠ Trzin) za šoferja, ki si mora sam plačevati prispevke, dopust, plačila za poslovno uspešnost in ostale ugodnosti, ki se sprejmejo s pristopom h kolektivni pogodbi ni nujno zagotovljena. Ne gre zanemariti, da je skladno z določilom 84. člena ZJN-3 potrebno v delovni intenzivni panogi slediti doseganju delovno in socialno ustreznega podjetništva, ki pa se z nakazanimi konstelacijami nujno ne izkazuje in udejanja. Ob navedenem gre še poudariti, da se sklepa okvirni sporazum za obdobje štirih let, hkrati pa je potrebno osebo, ki preko podjemne/avtorske pogodbe za naročnika (ponudnika) izvaja storitev in pri izvajanju teh storitev izkazuje pet elementov pogodbe o zaposlitvi (Prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, Delo za plačilo, Osebno delo, Nepretrgano opravljanje dela, Delo po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca) šteti kot pogodbo o zaposlitvi. Sklenitev razmerij, ki imajo lastnosti pogodbe o zaposlitvi za več kot dveletno obdobje pa preide v delovno razmerje, kar bi lahko pomenilo, da sodelovanje s šoferji preko podjemne pogodbe preide v nedoločen čas. Kolektivna pogodba pa nasprotno krepi zaposlovanje delavcem, katerim so s podpisom pogodbe o zaposlitvi zagotovljeni standardi iz kolektivne pogodbe. Naročnik je tako skladno s pravili ZJN-3 določil merilo, ki utemeljeno omogoča prednost ponudnikom, ki imajo sklenjeno kolektivno pogodbo, saj se s tem izraža, da ima urejeno delovno organizacijo in šoferjem omogoča varno in stabilno delovno okolje s pravicami, prevzetimi s kolektivno pogodbo.
Naročnik ne izločuje ponudnika, ki želi delo opravljati preko podjemnih pogodb ali s partnerji/podizvajalci preko s.p. , vendar pa ima ponudnik, ki lahko zagotovi stabilno in šoferju prijazno izvajanje storitev v okviru delovnega razmerja prednost pri vrednotenju merilo ekonomsko najugodnejšega ponudnika. Kot že rečeno, pa lahko ponudnik merilo izkazuje preko partnerjev ali podizvajalcev, ki so sklenili kolektivno pogodbo .
Glede na navedeno naročnik merila za izbor ponudnika ne bi spreminjal. Obenem velja navesti, da so priporočila MJU bila usklajena z akterji na področju prava javnih naročil ob sprejemi novele ZJN-3A.

V zvezi z izkazovanjem delovnih izkušenj nominiranega kadra naročnik pojasnjuje, da bo kot ustrezno dokazilo v ponudbi štel izpolnjeno potrdilo o poklicnih vozniških izkušnjah, pri čemer bo v primeru dvoma skladno z določilom 47. in 89. člena ZJN-3 pozival k predložitvi dodatni dokumentov, ki potrjujejo resničnost izjav.

V zvezi s očitkom spreminjanja razpisne dokumentacije naročnik uvodoma pojasnjuje, da ni spreminjal pomena razpisne dokumentacije (kar bi sicer lahko, saj je čas do poteka roka za oddajo ponudb možno dokumentacijo pojasnjevati, spreminjati), hkrati pa se očitno s ponudnikom razume, saj ni pomembno, koliko časa je šofer zaposlen pri sedanjem delodajalcu, pač pa koliko ima delovnih izkušenj na sedanjem delovnem mestu.

V zvezi s kategorijo vozniškega dovoljenja naročnik pojasnjuje, da ni določil kategorije, pač pa je navedel da mora imeti kader veljavno ustrezno vozniško dovoljenje, kar pomei, da mora razpolagati z ustrezni vozniških dovoljenjem glede na ponujeno vozilo.

Lep pozdrav

Datum objave: 15.10.2019   09:21

VPRAŠANJE
»Spoštovani,

Naročnika najprej opozarjamo, da pri objavi odgovorov na portalu javnih naročil ne izbriše vprašanj ponudnikov, na katera odgovarja, saj so tudi vprašanja javna, poleg tega pa je prav vprašanje bistveno za razumevanje odgovora in njegovega konteksta.

Naročnika nadalje pozivamo, da umakne oziroma spremeni merilo B »Sklenjena in veljavna kolektivna podjetniška pogodba«. Merilo je namreč diskriminatorno in ni povezano s predmetom javnega naročanja ter ne dosega namenov, ki so jim socialna merila namenjena.

Podjetniška kolektivna pogodba namreč predstavlja kolektivno pogodbo na najnižji ravni kolektivnega urejanja delovnih razmerij tj. na ravni podjetja. Gre za kolektivno pogodbo, ki jo sklenejo predstavniki delavcev in predstavniki delodajalcev pri konkretnem delodajalcu (gospodarski družbi). Ta kolektivna pogodba velja le za delavce določenega konkretnega delodajalca in zgolj za tega konkretnega delodajalca. Merilo, ki določa, da (dodatne) točke prejmejo le ponudniki, ki imajo sklenjeno veljavno podjetniško kolektivno pogodbo, je tako diskriminatorno.

Ponudniki, ki so organizirani kot samostojni podjetniki (s.p.) oziroma (enoosebne) družbe z omejeno odgovornostjo (d.o.o.), ki razen zakonitega zastopnika nimajo zaposlenih nobenih delavcev, podjetniške kolektivne pogodbe namreč po naravi stvari ne morejo skleniti, saj ne obstajajo nobeni delavci (oziroma njihovi predstavniki), s katerimi bi kot delodajalci takšno kolektivno pogodbo lahko sklenili. Ponudniki, ki nimajo zaposlenih delavcev (oziroma zadostnega števila delavcev, da bi pravice in obveznosti urejali s kolektivno pogodbo), tako že v izhodišču ne morejo pridobiti nobene točke v okviru merila B, zato je merilo B za te ponudnike neupravičeno diskriminatorno, saj jih v celoti izključuje od možnosti pridobitve točk. Tega pa ne spremeniti ni dejstvo, da je naročnik v pogojih za sodelovanje določil, da morajo ponudniki za vsak sklop razpolagati z določenim številom voznikov. Ti vozniki, s katerimi bo namreč ponudnik izpolnjeval te pogoje za sodelovanje, so lahko zaposleni pri ponudnikovem podizvajalcu, partnerju v skupnem nastopu oziroma so prav tako samozaposleni, ponudnik pa bo z njimi sklenil podizvajalsko pogodbo za potrebe tega javnega naročila. Tako kljub pogoju glede števila voznikov ni nujno, da bi ponudniki imeli zaposlenega kakšnega delavca, s katerim bi lahko sklenili podjetniško kolektivno pogodbo.



Prav tako pa merilo B ni povezano s predmetom javnega naročanja (prevozom šolskih otrok). Ponudnik, ki ima podjetniško kolektivno pogodbo zgolj »sklenjeno«, ne da bi takšna kolektivna pogodba njegovim delavcem zagotavljala določene pravice in dodatne ugodnosti, namreč ne bo prav v ničemer bolje izvajal javnega naročila (njegovi delavci ne bodo bolje izvajali storitev), kot pa tisti ponudnik, ki podjetniške kolektivne pogodbe nima sklenjene (in prav tako kot delodajalec s sklenjeno podjetniško kolektivno pogodbo delavcem ne zagotavlja pravic in dodatnih ugodnosti). Zgolj dejstvo, da ima določen ponudnik podjetniško pogodbo »sklenjeno«, tako v ničemer ne pripomore h kvaliteti izvajanja razpisanih storitev, zaradi česar merilo B ni povezano s predmetom javnega naročanja.

Nenazadnje pa merilo B tudi v ničemer ne pripomore k dosegi namena, ki ga socialna merila zasledujejo. Ministrstvo za javno upravo je v tolmačenju javnonaročniške zakonodaje št. 430-2/2018/12 z dne 17.10.2018 pojasnilo, da »tako (tj. socialno) določeno merilo z vključitvijo ustreznega socialnega vidika, upoštevajoč predmet storitve in njenih posebnosti, odraža najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, saj podpira socialno odgovorno javno naročanje in dejansko spodbuja k upoštevanju vseh vidikov dostojnega dela«.

Merilo, ki upošteva zgolj to, ali ima določen delodajalec sklenjeno podjetniško kolektivno pogodbo ali te pogodbe nima sklenjene (takšno je merilo B pri konkretnem javnem naročilu), v ničemer pa ne upošteva konkretne vsebine te kolektivne pogodbe, k upoštevanju dostojnega dela nikakor ne prispeva. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1) v tretjem odstavku 9. člena določa, da se vsebina, ki jo urejajo 33., 54., 59., 94., 120., 132., 144., 158., 172. in 222. člen ZDR-1 s kolektivno pogodbo (tudi podjetniško, ne le s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti) lahko uredi drugače. Navedeno pomeni, da se pravice in obveznosti, ki jih določa 33., 54., 59., 94., 120., 132., 144., 158., 172. in 222. člen ZDR-1 v kolektivni pogodbi (tudi podjetniški) lahko uredijo tudi za delavca manj ugodno, kot so urejene v ZDR-1. Med temi določbami je npr. tudi dolžnost opravljanja drugega dela (33. člen ZDR-1), daljši odpovedni rok v primeru odpovedi s strani delavca (94. člen ZDR-1) itd. Vse te pravice in obveznosti so s podjetniško kolektivno pogodbo lahko urejene za delavca manj ugodno, kot pa jih določa ZDR-1.



Na podlagi navedenega bo torej naročnik na podlagi merila, ki upošteva le to, ali ima ponudnik veljavno sklenjeno kolektivno pogodbo ali ne (ne upošteva pa vsebine te pogodbe), dodatne točke v okviru merila B lahko potencialno dodelil ponudniku, ki ima sklenjeno podjetniško kolektivno pogodbo, v kateri so pravice in obveznosti za delavce določene manj ugodno, kot pa v zakonu (oziroma ima kolektivno pogodbo zgolj »sklenjeno«, po vsebini pa je ta enaka kot ZDR-1), hkrati pa dodatnih točk ne bo dodelil ponudniku, ki nima sklenjene podjetniške kolektivne pogodbe in ima s tem za delavce bolj ugodne (ali pa vsaj enako ugodne) pogoje kot pa drugi ponudnik. To pa je v nasprotju z namenom, ki ga zasleduje novela ZJN-3A pri dolžnosti določitve socialnih meril ter hkrati v nasprotju z načelom enake obravnave vseh ponudnikov.

Navedenega pa ne more spremeniti dejstvo, da je naročnik pri določitvi merila upošteval nabor socialnih meril, ki jih je objavilo Ministrstvo za javno upravo. Zakonitost teh meril namreč pred Državno revizijsko komisijo še ni bila potrjena, zato jih ni mogoče šteti avtomatsko šteti za ustrezne, temveč je treba v vsakem konkretnem primeru presojati, ali so dejansko nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom naročila. Merilo B v obravnavanem primeru javnega naročanja na podlagi vsega navedenega tem kriterijem nedvomno ne ustreza, zaradi česar ga je treba umakniti iz razpisne dokumentacije.

Če naročnik merila B ne bo umaknil, bo vlagatelj primoran vložiti zahtevek za revizijo zoper razpisno dokumentacijo.

V zvezi s točko 12.7. razpisne dokumentacije (kadrovska usposobljenost) nas zanima, ali bo naročnik kot ustrezno dokazilo o delovnih izkušnjah voznikov sprejel obrazec potrdila o poklicnih vozniških izkušnjah (izpolnjevanje pogoja iz četrtega odstavka 90. člena ZPrCP), ki ga morajo vozniki meti pri sebi za policaje in inšpektorje in ki ga (ne glede na to, pri katerem delodajalcu je šofer pridobil izkušnje) izda (potrdi in podpiše) voznikov trenutni delodajalec.

Naročnika pri tem pozivamo, da navedeni obrazec upošteva kot zadostno dokazilo o delovnih izkušnjah voznika, čeprav ga podpiše le trenutni delodajalec, voznik pa je določene izkušnje (del izkušenj) pridobil tudi pri drugih delodajalcih. Nepravilni podatki v tem obrazcu namreč za delodajalca predstavljajo prekršek, kar je zadostna podlaga za to, da se naročnik lahko zanese, da so podatki v teh obrazcih resnični (in ne prirejeni za potrebe tega javnega naročila). Po drugi strani pa bi bilo zahtevati, da voznikom pretekle izkušnje potrdijo bivši delodajalci, nesorazmerno, saj bi bivši delodajalci lahko zavrnili podpis takšnih potrdil (zaradi konkurenčnih ali drugih razlogov), s tem pa bi bilo ponudnikom nesorazmerno oteženo izkazati izpolnjevanje pogoja iz točke 12.7.«

Hkrati naročnika opozarjamo, da ne spreminja pri odgovorih vsebino razpisne dokumentacije, saj se opira na vprašanje in podan odgovor ponudnika in sicer v razpisni dokumnetaciji ne piše, da mora imeti delavec 5 let delovnih izkušenj na SEDANJEM delovnem mestu, temveč 5 voznikov ki imajo 5 let delovnih izkušenj, kar ne pomeni na SEDANJEM delovnem mestu in to tudi ni bistveno, saj so bistvene izkušnje in ne kje jih je pridobil.

Kot izhaja iz odgovora naročnika za prevoze v IOC, torej lahko ponudnik izvaja prevoze otrok tudi s kombi vozilom 8+1, kjer zadošča samo kategorija B in torej prevoz opravi 4x z enakim vozilom, v nasprotnem primeru, če temu ni tako in se morajo vsi peljati z istim vozilom, naj se ta zahteva umakne in se zahteva, da ima voznik vozniško dovoljenje D kategorije in je voznik avtobusa.

Lep pozdrav

ODGOVOR
Spoštovani,

Uvodoma naročnik v izogib morebitnim nejasnostim pojasnjuje, da se merilo sklenjena in veljavna kolektivna podjetniška pogodba nanaša na sklenitev kolektivna pogodbe s področja predmeta naročila, torej na kolektivno podjetniško pogodbo za cestni potniški promet Slovenije.
Naročnik je določil socialno merilo, ki je skladno z načelom sorazmernosti in povezano s predmetom naročila. Kolektivna podjetniška pogodba za cestni potniški promet Slovenije določa pravila in minimalne standarde sprejete s kolektivno pogodbo, ki delavcem omogočajo boljše delovne pogoje in pravice iz naslova dela. V kolikor ponudnik pristopi k kolektivni pogodbi se zaveze sprejete s pogodbo nanašajo neposredno na zaposlene in jim omogoča boljše delovno okolje in pravice z naslova opravljenega dela. Navedeno pomeni, da v kolikor ponudnik pristopi h kolektivni pogodbi le-to predstavlja boljšo osnovo za delo šoferjev, ki bodo storitev izvajali (delovni čas, razpoložljivost, nadure, dopust..) in kot takšna predstavlja objektivno opravičljivo in z načelom sorazmernosti povezano merilo.
V kolikor ponudnik opravlja storitev kot s.p. ali enoosebna d.o.o. in nima zaposlenega kadra lahko pristopi h kolektivni pogodbi, saj le-ta velja tudi za poslovodne osebe, v kolikor tako določa pogodba o zaposlitvi (tako 3. člen pogodbe osebna veljavnost), pogodbo o zaposlitvi pa si ustanovitelj, ki je hkrati direktor oziroma samostojni podjetnik določi sam.. Nadalje v zvezi z namigom ponudnika, da je lahko pogodba o zaposlitvi bolj ugodna za delavca kakor pravice iz kolektivne podjetniške pogodbe naročnik napotuje takšnega ponudnika na pristop h kolektivni pogodbi za cestni prevoz, saj bo tako navzven in navznoter sprejel obveznosti, ki jih delodajalcu nalaga kolektivna pogodba in delavcu nudil še dodatne ugodnosti, katere naj bi domnevno imel sedaj določene v pogodbi o zaposlitvi.
Ponudnik napačno zatrjuje, da zahteva po številu kadra s katerim ponudnik izkazuje kadrovsko sposobnost ne vpliva na dano merilo. Naročnik je zahteval v sklopu 1 (pet)5 usposobljenih šoferjev, kar pomeni, da je potrebno večje število kadra. Kajti četudi se bi ponudnik skliceval na druge subjekte partnerje ali podizvajalce lahko preko le-teh lahko izkazuje izpolnjevanje merila. V kolikor pa bi ponudnik sodeloval s šoferji preko podjemnih pogodb, kar se v vprašanju navaja velja izpostaviti, da podjemna pogodba, ki je sklenjena za določen projekt (konkretno prevoz za potrebe OŠ Trzin) za šoferja, ki si mora sam plačevati prispevke, dopust, plačila za poslovno uspešnost in ostale ugodnosti, ki se sprejmejo s pristopom h kolektivni pogodbi ni nujno zagotovljena. Ne gre zanemariti, da je skladno z določilom 84. člena ZJN-3 potrebno v delovni intenzivni panogi slediti doseganju delovno in socialno ustreznega podjetništva, ki pa se z nakazanimi konstelacijami nujno ne izkazuje in udejanja. Ob navedenem gre še poudariti, da se sklepa okvirni sporazum za obdobje štirih let, hkrati pa je potrebno osebo, ki preko podjemne/avtorske pogodbe za naročnika (ponudnika) izvaja storitev in pri izvajanju teh storitev izkazuje pet elementov pogodbe o zaposlitvi (Prostovoljna vključitev delavca v organiziran delovni proces delodajalca, Delo za plačilo, Osebno delo, Nepretrgano opravljanje dela, Delo po navodilih in pod nadzorstvom delodajalca) šteti kot pogodbo o zaposlitvi. Sklenitev razmerij, ki imajo lastnosti pogodbe o zaposlitvi za več kot dveletno obdobje pa preide v delovno razmerje, kar bi lahko pomenilo, da sodelovanje s šoferji preko podjemne pogodbe preide v nedoločen čas. Kolektivna pogodba pa nasprotno krepi zaposlovanje delavcem, katerim so s podpisom pogodbe o zaposlitvi zagotovljeni standardi iz kolektivne pogodbe. Naročnik je tako skladno s pravili ZJN-3 določil merilo, ki utemeljeno omogoča prednost ponudnikom, ki imajo sklenjeno kolektivno pogodbo, saj se s tem izraža, da ima urejeno delovno organizacijo in šoferjem omogoča varno in stabilno delovno okolje s pravicami, prevzetimi s kolektivno pogodbo.
Naročnik ne izločuje ponudnika, ki želi delo opravljati preko podjemnih pogodb ali s partnerji/podizvajalci preko s.p. , vendar pa ima ponudnik, ki lahko zagotovi stabilno in šoferju prijazno izvajanje storitev v okviru delovnega razmerja prednost pri vrednotenju merilo ekonomsko najugodnejšega ponudnika. Kot že rečeno, pa lahko ponudnik merilo izkazuje preko partnerjev ali podizvajalcev, ki so sklenili kolektivno pogodbo .
Glede na navedeno naročnik merila za izbor ponudnika ne bi spreminjal. Obenem velja navesti, da so priporočila MJU bila usklajena z akterji na področju prava javnih naročil ob sprejemi novele ZJN-3A.

V zvezi z izkazovanjem delovnih izkušenj nominiranega kadra naročnik pojasnjuje, da bo kot ustrezno dokazilo v ponudbi štel izpolnjeno potrdilo o poklicnih vozniških izkušnjah, pri čemer bo v primeru dvoma skladno z določilom 47. in 89. člena ZJN-3 pozival k predložitvi dodatni dokumentov, ki potrjujejo resničnost izjav.

V zvezi s očitkom spreminjanja razpisne dokumentacije naročnik uvodoma pojasnjuje, da ni spreminjal pomena razpisne dokumentacije (kar bi sicer lahko, saj je čas do poteka roka za oddajo ponudb možno dokumentacijo pojasnjevati, spreminjati), hkrati pa se očitno s ponudnikom razume, saj ni pomembno, koliko časa je šofer zaposlen pri sedanjem delodajalcu, pač pa koliko ima delovnih izkušenj na sedanjem delovnem mestu.

V zvezi s kategorijo vozniškega dovoljenja naročnik pojasnjuje, da ni določil kategorije, pač pa je navedel da mora imeti kader veljavno ustrezno vozniško dovoljenje, kar pomei, da mora razpolagati z ustrezni vozniških dovoljenjem glede na ponujeno vozilo.

Lep pozdrav