Datum objave: 20.11.2019   15:35

VPRAŠANJE št. 1

Spoštovani, zanima nas, ali je na voljo tudi dokumentacija v angleškem jeziku. Najlepša hvala za odgovor.

ODGOVOR št. 1

Spoštovani,

Skladno s 36. členom ZJN-3 poteka postopek javnega naročanja v slovenskem jeziku, zaradi česar je celotna dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila v slovenskem jeziku.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 25.11.2019   12:12

VPRAŠANJE št. 2
Regarding requirement 3.2.2.3 ( SBON-1 to SBON-5 , please find the detail on page 10 ) I kindly would like to explain :

As many of construction companies , we dont have a credit rating as it is not usual in the international tenders , and these ratings are more associated to financial institutions .

In any case , we are ready to obtain it , but according to our estimations our rating would be BB , equivalent to a SBON- 6 , and not a BBB that it is equivalent a SBON-5.

https://www.ajpes.si/Credit_Rating_Services/SBON_Credit_Rating/Credit_rating_scale#b482


Regarding this situation I kindly would like to propose you two possible solutions in order to propose the Client by official clarification :


1.- In case of participation in an integrated Joint Venture , and being all partners of this entity entitled with unlimited joint and liability ( paragraph 3.2.5 ) , we kindly would like to propose that could be allowed that the requirement must be provided by one partner in the joint venture , and not for all of the partners.
The Client should consider also that , according of the liability between partners , only companies with good financial situation are able to participate together , and they are providing as a sole entity the prove and commitment of solvency to the Client.

2.- In recent tenders published by 2TDK d.o.o ( Izvedba objektov za prečkanje doline Glinščice pri izgradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper ) the requirement has been a SBON-1 to SBON-6 . As SBON-6 correspond to situations where companies are able to settle its obligations , we kindly would like to propose that SBON-6 could be accepted.


ODGOVOR št. 2

Spoštovani,

skladno s 36. členom ZJN-3 poteka postopek javnega naročanja v slovenskem jeziku, zato morajo biti vsa vprašanja postavljena v slovenskem jeziku.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 25.11.2019   13:03

VPRAŠANJE št. 3
Spoštovani,
prosimo vas, da obrazložite zahtevano starost dokazil o finančni in poslovni sposobnosti 2 meseca pred prijavo in 2 meseca po prijavi. Ali to pomeni, da lahko prijavitelj v primeru naknadnega poziva naročnika predloži dokazila, ki so bila izdana do dveh mesecev po oddaji prijave, kasneje izdana dokazila pa bodo zavrnjena kot neustrezna?

ODGOVOR št. 3

Spoštovani,

Da, zaželeno je da navedena dokazila kandidat predloži že v sami prijavi, v primeru naknadnega poziva pa se bo kot ustrezno štelo dokazilo datirano v obdobju 2 meseca pred dnevom roka za prejem prijave do 2 meseca po dnevu roka za prejem prijave (pozive za predložitev dokazil, v kolikor jih skladno z veljavno zakonodajo ne bo pridobil sam naročnik, bo naročnik posredoval kandidatom pred rokom dveh mesecev). Na ta način je zagotovljena enakopravna obravnava vseh kandidatov.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 25.11.2019   13:33

VPRAŠANJE št. 4
Spoštovani,

rok za dokončanje del je določen dvakrat drugače, v obrazcu obvestilo o objavi JN (43. mesecev) in v razpisni dokumentaciji (40 mesecev), koliko je torej predvideni čas izvedbe del.

Hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR št. 4

Spoštovani,

Rok dokončanja je 40 mesecev, dodatnih 90 dni je za izpolnitev pogojev za pridobitev potrdila o izvedbi (FIDIC pogodba), na portalu e-naročanje je vpisano trajanje naročila, ki je seštevek obeh navedenih rokov.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   17:24

VPRAŠANJE št. 5
Spoštovani,

po pregledu razpisne dokumentacije ugotavljamo, da s točko 3.2.2.3. razpisne dokuemntacije kršite osnovna načela javnega naročanja določena v zakonu in sicer s tem členom neuprevičeno kršite 1. odstavek 5. člena ZJN-3 saj s tem pogojem neupravičeno omejujete konkurenco med ponudniki. Zakon o javnem naročanju naročnikom v 76. členu jasno določa, da lahko naročniki:

(5) ... Naročnik lahko poleg tega zahteva, da mu gospodarski subjekti predložijo informacije o svojih letnih računovodskih izkazih, ki izkazujejo na primer razmerje med sredstvi in obveznostmi. Naročnik lahko prav tako zahteva ustrezno raven zavarovanja poklicnega tveganja.
(7) Razmerje med sredstvi in obveznostmi, ki izhaja iz informacij o letnih računovodskih izkazih gospodarskega subjekta, lahko naročnik upošteva, če v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi metode in pogoje, ki se pri tem uporabijo. Te metode in pogoji morajo biti transparentni, objektivni in nediskriminatorni.

Vaša zahteva po bonitetni oceni SB-5 oziroma boljši ima jasen namen, da preferira določene ponudnike. Že iz vpogleda v primerjalno tabelo bonitetnih ocen je jasno, da različne metodologije niso primerljive med seboj in to predvsem zaradi velikosti posameznih razredov. Konkretno: na razpisu za premostitvene objekte preko doline Glinščice ste dopustili bonitetno oceno SB6, ki po primerjalni tabeli na strani Ajpes ustreza npr. oceni BB po ageniciji S&P. Ta enaka ocena BB pa ustreza tako SB6, SB7 in tudi SB8, ki pa predstavlja nadpovprečno možnost dogodka neplačila in ni dupuščena na nobenem večjem javnem naročilu. Že iz napisanega vam je jasno, da postavljen pogoj ni ne transparenten, ni objektiven in je diskriminatoren.

V izogib vlaganju zahtevkov za revizijo vas pozivamo, da zahtevo postavite jasno kot je tudi navedeno v zakonu. Postavite pogoj razmerje med sredstvi in obveznostmi, ki izhajajo iz bilanc tako, da bo razpis jasen in omogočal prijavo tudi usposobljenim tujim podjetjem, ki niso vajene slovenskih igric z prirejanjem razisov tako, da zmagajo "naši".



ODGOVOR št. 5

Spoštovani,
Pogoj, ki se nanaša na bonitetno oceno ne pomeni kršitve 1. odstavek 5. člena ZJN-3. Naročnik lahko določi pogoje za sodelovanje glede ekonomskega in finančnega položaja (kamor spada tudi zahteva v zvezi z bonitetno oceno), kadar presodi, da je potreben za zagotovitev potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Pogoji, ki so navedeni v petem odstavku 76. člena ZJN-3 niso našteti taksativno (na način, da bi bili možno zgolj in le ti pogoji), pač pa primeroma, tako da ne izključuje možnosti uporabe drugih pogojev. Tudi DKOM je že odločala o pogoju vezano na bonitetno oceno in tak pogoj dopustila.
Naročnik svojo zahtevo glede bonitetne ocene opira na določbo petega odstavka 76. člena, ki v zadnjem stavku določa, da naročnik lahko zahteva ustrezno raven zavarovanja poklicnega tveganja, ki se ga poleg zavarovanj odgovornosti razume tudi v obliki tveganj vezanih na sposobnost za poravnavo zapadlih obveznosti/plačil, kar bonitetna ocena izkazuje. Namen bonitetne ocene je ugotavljanje finančne stabilnosti poslovanja ponudnika in s tem njegove finančne zmožnosti za izvedbo naročila.
Celovito preverjanje pogojev finančne narave v konkretnem primeru je bistvenega pomena iz več razlogov, pri čemer sporna stopnja predstavlja sorazmeren pogoj. Predmetno javno naročilo je sofinancirano iz evropskih sredstev in posojil finančnih inštitucij in je zato, s stališča nujnega in doslednega sledenja terminskemu planu, povezano z visokimi tveganji. Morebitne zamude niso mogoče, oziroma imajo za naročnika izrazito negativne posledice v smislu izgube sredstev ali celo posledično nezmožnost dokončanja javnega naročila. Zato je naročnik dolžan pogoje za ugotavljanje usposobljenosti postaviti tako, da bodo v čim večji možni meri zmanjšana tveganja podpovprečne finančne sposobnosti gospodarskih subjektov.
V okviru navedenega je potrebno dodatno poudariti pomen finančne stabilnosti ponudnika v relaciji s predvideno višino ocenjene vrednosti predmeta javnega naročila in posledično višino mesečnih situacij, predpostavko vključenosti številnih podizvajalcev, dobaviteljev, ki imajo potencialno drugačno plačilno dinamiko od tiste, ki jo terja naročnik od glavnega izvajalca, s čimer se vzpostavlja tveganje, da izvajalec del, v kolikor ni finančno stabilen glede poplačevana, ne bo mogel slediti, kar pa se preverja z bonitetno oceno. Prav tako je treba finančno stabilnost ponudnika presojati z vidika trajanja izvedbe del, pri čemer mora biti ponudnik tudi v primeru sprememb razmer v poslovnem okolju sposoben poravnavati svoje obveznosti.
Ocena SB5 pomeni, da je verjetnost nastopa dogodka neplačila nižja kot v povprečju za vse slovenske družbe, pri oceni SB6 pa je zmožnost gospodarske družbe za poravnavanje obveznosti sicer še vedno nadpovprečna, a je zaradi eksponentnega naraščanja verjetnosti neplačila po bonitetnih razredih približno 60-im odstotkom vseh slovenskih družb pripisana višja bonitetna ocena. Takšna družba je ob normalnih tržnih razmerah še vedno sposobna poravnavati svoje obveznosti, a je močno občutljiva na razmere v poslovnem okolju. Glede na dejstvo, da je izvedba projekta odvisna od doslednega sledenja terminskemu planu, ima naročnik utemeljene razloge, da zahteva boljšo ali vsaj povprečno bonitetno oceno, pri kateri ni eksponentnega naraščanja nevarnosti dogodka neplačila (Odločitev DKOM št. 018-046/2014-9 z dne 11. 3. 2014).

Naročnik navedenega pogoja v 3.2.2.3 (SBON-1 do SBON-5 ) ne bo spremenil, saj je le-ta sorazmeren predmetu javnega naročila, bo pa naročnik spremeni dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da bo v primeru predložitve skupne prijave dovolj, da pogoj izpolnjuje vsaj eden izmed partnerjev.

V točki 3.2.2.3 Ekonomski in finančni položaj se drugi stavek v okencu »POMEMBNO« spremeni, tako da se glasi:
»Pogoj ne velja za podizvajalce, v primeru skupne prijave pa mora pogoj izpolnjevati vsaj eden izmed partnerjev.«

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   17:25

VPRAŠANJE št. 6
V zvezi z zahtevo 3.2.2.3 (SBON-1 do SBON-5 ) Vas prosimo za presojo našega predloga, kot je napisano spodaj.

Kot veliko gradbenih podjetij nimamo bonitetne ocene (SBON-1 do SBON-5 ) , saj so te ocene bolj povezane s finančnimi institucijami.
Vsekakor smo jo pripravljeni pridobiti, a po naših ocenah bi bila naša ocena BB, kar ustreza SBON-6, in ne BBB, ki je enakovredna SBON-5.
V zvezi s to situacijo vam vljudno predlagam dve možni rešitvi :

1.- V primeru sodelovanja v skupnem podjetju (Joint- Venture ) ,kjer imajo vsi partnerji neomejeno solidarnost in odgovornost, vljudno želimo predlagati
da bi dovolili, da mora zahtevo zagotoviti en vodilni partner v skupnem podjetju in ne vsi partnerji.

2.- Na zadnjih razpisih, ki jih je objavila družba 2TDK d.o.o (Izvedba objektov za prečkanje doline Glinščice pri izgradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper) je bila zahteva, da ima Ponudnik
oceno SBON-1 do SBON-6.

V zvezi s predmetnim predpisom vljudno želimo predlagati enak kriterij , to je sprejem ocene SBON-6.

ODGOVOR št. 6

Spoštovani,

Naročnik navedenega pogoja v 3.2.2.3 (SBON-1 do SBON-5 ) ne bo spremenil, saj je le-ta sorazmeren predmetu javnega naročila, bo pa naročnik spremeni dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da bo v primeru predložitve skupne prijave dovolj, da pogoj izpolnjuje vsaj eden izmed partnerjev.

V točki 3.2.2.3 Ekonomski in finančni položaj se drugi stavek v okencu »POMEMBNO« spremeni, tako da se glasi:
»Pogoj ne velja za podizvajalce, v primeru skupne prijave pa mora pogoj izpolnjevati vsaj eden izmed partnerjev.«

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   17:27

VPRAŠANJE št. 7
Kako je mozno, da se prijavi na ta razpis tuje podjetje, brez da v naprej vstopi v slovenski kartelni dogovor izvajalcev 2-3.

Za zagotavljanje kadra, ki ima v primerjavi z balkansko slovenskim obicajem na razpisih zelo nizjko postravljene kriterije in bazira predvsem na kadre iz avtocestnega programa, dolocite obdobje in moznost, da ponudbenik po podpisu pogodbe, sklene pogodbo o sodelovanju sklene s slovensko firmo, ki te kadre ima.

To je edini transparenten nacin. Vse ostalo je zrelo za kriminalisticno preiskavo nove korupcijske afere.

Ocitno bodo padale pritozbe na razpis.

Ne more biti project manager oseba, z referenco na 40 ali 50 mio eur! Sramota pred evropskimi podjetji.

ODGOVOR št.7

Spoštovani,

Naročnik je pri pripravi pogojev avtonomen in jih pripravi na način, kot ocenjuje, da bo subjekt sposoben izvesti naročilo. Vaše vprašanje sicer razumemo kot retorično in odgovor nanj ni relevanten za pripravo dopustne prijave kandidata.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   17:29

VPRAŠANJE št. 8
1. Ali je možno podaljšanje roka za oddajo zahtevanih dokumentov in če da, do kdaj?
2. V razpisni dokumentaciji se navaja, da je potrebno posredovati fotokopijo certifikata za kader po zap. št. 5. (odsek 1, str. 14 in odsek 2, str. 15). Gre za drugačno zahtevo med obema odsekoma - v odseku 1 je pod številko 5 BIM manager, v odseku 2 pa tehnični vodja del. Ali je pravilna trditev, da je v odseku 1 potrebno posedovati kopijo BIM managerja, v odseku 2 pa tehničnega vodje?
3. Tuje podjetje bi pooblastilo slovensko podjetje za oddajo ponudbe. Kaj potrebuje za pooblastilo.
4. V ESPD dokumentu se pod točko DEL IV - Pogoji za sodelovanje navaja v okenčku zgoraj "Gospodarski subjekt mora zagotoviti informacije samo, kadar je zadevne pogoje za sodelovanje zahteval naročnik v ustreznem obvestilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje obvestilo. Če je to dovolil naročnik, lahko za vse pogoje za sodelovanje enkrat izpolni oddelek dela IV, ne da bi moral izpolniti oddelke A, B, C ali D dela IV. V nasprotnem primeru glede uporabljenih pogojev za sodelovanje izpolni oddelke A, B, C in D.". Ali to pomeni, da teh podatkov ni potrebno izpolniti, če gre za ponudnika, ki ni član EU, čeprav je pooblaščenec za oddajo dokumentov pravna oseba s sedežem v EU?
5. Ali je lahko ponudnik tuje podjetje, ki še ni registrirano v EU in se ga označi pod točko DEL IV.A (Ustreznost) da ni vpisan v register (dokument ESPD)?
6. Če je pričakovano, da je ponudnik slovensko podjetje, tuji ponudnik pa ga še ni ustanovil v času do 20.12.2019, bo ga pa ustanovil za oddajo glavnega tenderja, ali je to dovoljeno?
7. Če je podjetje ustanovljeno v drugi evropski državi, ali potem tisto podjetje odda dokumentacijo?
8. Ali se lahko upošteva bonitetna ocena matičnega tujega podjetja, glede na to, da hčerinsko podjetje, ki bo ponudnik, nima bonitetne ocene. V primeru, da ne, katera možnost je še dovoljena, za primer, da institucija ne uporablja metodologije BASEL II?

Hvala in lep pozdrav!

ODGOVOR št. 8

Spoštovani,

1. Naročnik roka za oddajo prijav ne bo podaljšal.
Vsak gospodarski subjekt lahko začne dokazila pridobivati že v času oddaje prijave lahko jih predloži že v prijavi, ali pa namesto le-teh kot predhodno dokazilo izpolnjevanja pogojev predloži lastno zapriseženo izjavo v obliki ESPD obrazca. V omejenem postopku mora naročnik praviloma zahtevati predložitev dokazil od vseh kandidatov (ne zgolj od najugodnejšega, ker ga v tej fazi ni), zato lahko kandidati računajo, da bodo dokazila, ki jih (še) niso predložili v prijavi oz. so zanje podali predhodno lastno izjavo v obliki obrazca ESPD, morali predložiti v zahtevanem zakonskem roku po pozivu.

2. Gre za tiskarsko napako, in sicer se certifikat zahteva za kader pod zap. št. 4 tehnični vodja del.
V točki 3.2.3 Tehnična in strokovna sposobnost se stavek v okencu »DOKAZILO« spremeni, tako da se glasi:
»Izpolnjen obrazec 2, 3, potrjena referenčna dela s strani naročnikov referenčnih del (obrazec 2A, 2B, 3A, 3B, 3C in 3D,), fotokopija certifikata za kader pod zap. št. 4 ter izjava ponudnika o zagotavljanju mehanizacije in opreme.«

3. Možnost 1 v sistemu eJN predvideva predhodno izpolnitev pooblastila slovenskemu podjetju z namenom, da je slovensko podjetje v sistemu eJN pooblaščeno, da v imenu in za račun tujega subjekta (ali drugega slovenskega subjekta) lahko odda ponudbo. Po praksi DKOM (odločitev št. 018-138/2018) lahko sicer prijavo (ponudbo) odda en subjekt v imenu za račun drugega če je iz vsebine ponudbe razvidno, kdo je ponudnik. Zaradi lažje identifikacije je smiselno, da prijava vsebuje dokument, v katerem gospodarski subjekt pooblašča slovensko podjetje za oddajo ponudbe.

4. Registracija subjekta v ali izven EU na izpolnitev obrazca v teh točkah nima nobenega vpliva zahtevana je izpolnitev oddelkov A, B, C in D dela IV.

5. Registracija v EU ni zahtevana, zato namen vprašanja ni jasen. Tudi ponudnik izven EU je praviloma vedno vpisan v register oz. ima ustanovni akt. V kolikor registracija v ustrezen register po pravu države, v kateri ima svoj sedež ponudnik, ni zahtevana, se vnese podatek, da je subjekt registriran, kot dokazilo pa se v tem primeru predloži zapriseženo lastno izjavo, da lahko ponudnik opravlja razpisano dejavnost, saj država sedeža ne zahteva posebne registracije za opravljanje dejavnosti.

6. ZJN-3 ne zahteva, da bi ponudnik oz. kdorkoli sodelujočih bil slovensko podjetje.
Ustanovitev projektnega podjetja za namen izvajanja posla sicer ni zahtevano, naročnik pa bo takšno ravnanje dopustil, vendar bo v takšnem primeru zahteval polno solidarno odgovornost prvotnega ponudnika(-ov) za realizacijo pogodbe.

7. Tuje podjetje lahko odda dokumentacijo. Navedeno vprašanje ni popolnoma jasno, v kolikor z odgovorom naročnik ni odgovoril na postavljeno vprašanje, prosimo da nam vprašanje postavite ponovno in v njem natančneje opredelite, kaj točno glede oddaje dokumentacije vas zanima.

8. Predloži se bonitetna ocena hčerinskega podjetja, ki je ponudnik (razen v primeru sklicevanja na kapacitete tretjega, npr. matične družbe v tem primeru se zahteva izjava te družbe o solidarni odgovornosti). Institucija mora uporabljati metodologijo BASEL II.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   17:31

VPRAŠANJE št. 9
Spoštovani,
Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 2. Kadrovska sposobnost pod točko 3 Vodja del za strojna dela opredelil naslednje:
biti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu sklenjene pogodbe vpisan v imenik aktivnih vodij del pri IZS v skladu z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZAID) za poklicni naziv Vz-vodja del, ali v Imenik pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom v skladu z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZAID) za poklicni naziv PI Pooblaščeni inženir;

v zadnjih dvajsetih letih pred objavo predmetnega javnega naročila je vodil strojna dela pri novogradnji ali rekonstrukciji/nadgradnji ali obnovi predora dolžine najmanj 1000 m in sicer kot kader, ki je izvedel dela, ki v smislu določb GZ pomenijo funkcijo vodje del ali vodjo gradnje oz. v smislu ZGO-1 pomenijo funkcijo odgovornega vodje del ali odgovornega vodje posameznih del ali odgovornega vodje gradbišča (naziv po ZGO-1).

Prosimo za pojasnilo ali se bo upoštevala tudi referenca pooblaščenega univ. dipl. inž. str. ,ki je opravljal funkcijo vodje del za strojna dela pri vgradnji elektrostrojne opreme pri novogradnji ali rekonstrukciji / nadgradnji ali obnovi predora dolžine najmanj 1000m v zadnjih dvajsetih letih pred objavo predmetnega javnega naročila.


ODGOVOR št. 9

Spoštovani,

Odgovor je DA, takšna referenca se bo upoštevala.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   17:32

VPRAŠANJE št. 10
Spoštovani,

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v točki 2. Kadrovska sposobnost pod tabelo delovne skupine strokovnjakov na strani 13 opredelil naslednje:
»Zaradi obsežnosti javnega naročila in sočasnega poteka postopka oddaje javnega naročila za »Gradnjo objektov drugega tira železniške proge odsek 2: Črni Kal Koper« je zaželeno, da ponudnik (v kolikor oddaja prijavo na obe javni naročili) zagotovi dve različni delovni skupini.«
Zanima nas, ali mora ponudnik, v kolikor oddaja prijavo na obe javni naročili, zagotoviti 2 različni delovni skupini ali pa zadostuje, da imenuje eno delovno skupino za obe javni naročili saj naveden pogoj »je zaželeno« za dve različni delovni skupini ni obligatoren.
Smatramo, da ponudnik izpolnjuje pogoj tudi, če imenuje 1 delovno skupino za oba odseka.
Zahvaljujemo se Vam za odgovor.


ODGOVOR št. 10

Spoštovani,

Razumete pravilno, da gre za željo (preferenco) naročnika po kakovostnejši izvedbi obeh projektov in ne za obligatorni pogoj.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   17:42

VPRAŠANJE št. 11
Ali je možno podaljšanje roka za oddajo zahtevanih dokumentov za tuje podjetje, ki ga je potrebno v veliki količini prevesti iz angleščine v slovenščino in če da, do kdaj?

ODGOVOR št. 11

Spoštovani,

Vsak gospodarski subjekt lahko začne dokazila pridobivati že v času oddaje prijave lahko jih predloži že v prijavi, ali pa namesto le-teh kot predhodno dokazilo izpolnjevanja pogojev predloži lastno zapriseženo izjavo v obliki ESPD obrazca. V omejenem postopku mora naročnik praviloma zahtevati predložitev dokazil od vseh kandidatov (ne zgolj od najugodnejšega, ker ga v tej fazi ni), zato lahko kandidati računajo, da bodo dokazila, ki jih (še) niso predložili v prijavi oz. so zanje podali predhodno lastno izjavo v obliki obrazca ESPD, morali predložiti v zahtevanem zakonskem roku po pozivu.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   17:44

VPRAŠANJE št. 12
V razpisni dokumentaciji se navaja, da je potrebno posredovati fotokopijo certifikata za
kader po zap. št. 5. (odsek 1, str. 14 in odsek 2, str. 15). Gre za drugačno zahtevo med
obema odsekoma - v odseku 1 je pod številko 5 BIM manager, v odseku 2 pa tehnični vodja
del. Ali je potemtakem pravilna trditev, da je v odseku 1 potrebno posedovati kopijo BIM managerja, v
odseku 2 pa tehničnega vodje?

ODGOVOR št. 12

Spoštovani,

Gre za tiskarsko napako, in sicer se certifikat zahteva za kader pod zap. št. 4 tehnični vodja del.

V točki 3.2.3 Tehnična in strokovna sposobnost se stavek v okencu »DOKAZILO« spremeni, tako da se glasi:
»Izpolnjen obrazec 2, 3, potrjena referenčna dela s strani naročnikov referenčnih del (obrazec 2A, 2B, 3A, 3B, 3C in 3D), fotokopija certifikata za kader pod zap. št. 4 ter izjava ponudnika o zagotavljanju mehanizacije in opreme.«

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   17:46

VPRAŠANJE št. 13
Tuje podjetje bi pooblastilo slovensko podjetje za oddajo ponudbe. Kaj potrebuje za
pooblastilo?

ODGOVOR št. 13

Spoštovani,

Možnost 1 v sistemu eJN predvideva predhodno izpolnitev pooblastila slovenskemu podjetju z namenom, da je slovensko podjetje v sistemu eJN pooblaščeno, da v imenu in za račun tujega subjekta (ali drugega slovenskega subjekta) lahko odda ponudbo. Po praksi DKOM (odločitev št. 018-138/2018) lahko sicer prijavo (ponudbo) odda en subjekt v imenu za račun drugega če je iz vsebine ponudbe razvidno, kdo je ponudnik. Zaradi lažje identifikacije je smiselno, da prijava vsebuje dokument, v katerem ponudnik pooblašča slovensko podjetje za oddajo ponudbe.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   17:47

VPRAŠANJE št. 14

V ESPD dokumentu se pod točko DEL IV - Pogoji za sodelovanje navaja v okenčku zgoraj:
"Gospodarski subjekt mora zagotoviti informacije samo, kadar je zadevne pogoje za sodelovanje zahteval naročnik v ustreznem obvestilu ali dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, na katero se sklicuje obvestilo. Če je to dovolil naročnik, lahko za vse pogoje za sodelovanje enkrat izpolni oddelek dela IV, ne da bi moral izpolniti oddelke A, B, C ali D dela IV. V nasprotnem primeru glede uporabljenih pogojev za sodelovanje izpolni oddelke A, B, C in D.".
Ali to pomeni, da teh podatkov ni potrebno izpolniti, če gre za ponudnika, ki ni član EU, čeprav je pooblaščenec za oddajo dokumentov pravna oseba s
sedežem v EU?

ODGOVOR št. 14

Spoštovani,

Registracija subjekta v ali izven EU na izpolnitev obrazca v teh točkah nima nobenega vpliva zahtevana je izpolnitev oddelkov A, B, C in D dela IV.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   17:48

VPRAŠANJE št. 15

Ali je lahko ponudnik tuje podjetje, ki še ni registrirano v EU in se ga označi pod točko DEL IV.A (Ustreznost), da ni vpisan v register (dokument ESPD)?

ODGOVOR št. 15

Spoštovani,

Registracija v EU ni zahtevana. Tudi ponudnik izven EU je praviloma vedno vpisan v register oz. ima ustanovni akt. V kolikor registracija v ustrezen register po pravu države, v kateri ima svoj sedež ponudnik, ni zahtevana, se vnese podatek, da je subjekt registriran, kot dokazilo pa se v tem primeru predloži zapriseženo lastno izjavo, da lahko ponudnik opravlja razpisano dejavnost, saj država sedeža ne zahteva posebne registracije za opravljanje dejavnosti.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   17:49

VPRAŠANJE št. 17

Če je pričakovano, da je ponudnik slovensko podjetje, tuji ponudnik pa ga še ni ustanovil v
času do 20.12.2019, bo ga pa ustanovil za oddajo glavnega razpisa, ali je to dovoljeno?

ODGOVOR št. 17

Spoštovani,

ZJN-3 ne zahteva, da bi ponudnik oz. kdorkoli sodelujočih bil slovensko podjetje.
Ustanovitev projektnega podjetja za namen izvajanja posla sicer ni zahtevno, naročnik pa bo takšno ravnanje dopustil, vendar bo v takšnem primeru zahteval polno solidarno odgovornost prvotnega ponudnika(-ov) za realizacijo pogodbe.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   17:54

VPRAŠANJE št. 22
Skladno z razpisno dokumentacijo se zahteva, da ponudnik poda izjavo, da gospodarskemu subjektu ali osebi, ki je članica upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, ni bila izrečena pravnomočna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj, ki so opredeljena v prvem odstavku 75. člena ZJN-3. Naročnik si pridržuje pravico, da bo v fazi preverjanja prijave za sodelovanje za tuje gospodarske subjekte zahteval predložitev dokazil iz uradnih evidenc v matični državi o neobstoju razlogov za izključitev.
Ali v primeru, da je ponudnik tuja družba z več deset člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa tega gospodarskega subjekta ali ki ima pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, glede katerih je praktično nemogoče pridobiti potrdila iz uradnih evidenc o tem dejstvu, zadostuje, da ponudnik izda zapriseženo izjavo oz. izjavo določene osebe o tem dejstvu, dano pred notarjem, ter s tem ravna v skladu z drugim odstavkom točke 2.2.6. Slednji predvideva, da v kolikor ponudnik nima sedeža v Republiki Sloveniji in ne more pridobiti in predložiti zahtevanih dokumentov, ker država, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ne izdaja takšnih dokumentov, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če pa ta v državi, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima ponudnik sedež.


ODGOVOR št. 22

Spoštovani,

Naročnik je dolžan zahtevati, gospodarski subjekt pa pridobiti v zakonu zahtevana potrdila, če ta obstajajo. Zakonodaja ne dopušča alternativne predložitve dokazil, če organi držav gospodarskega subjekta (ter odgovornih oseb) slednje izdajajo. Breme pridobitve dokazil za posamezno državo leži na gospodarskem subjektu (slednji je dolžan izkazati izpolnjevanje pogojev na način, kot to zahteva zakon in Direktiva) in ne na naročniku, ki dokazil ne more pridobiti. Naročnik pri tem ne diskriminira nobenega gospodarskega subjekta, ne more pa vplivati na delovanje državnih organov drugih držav, zakonodaja pa je glede predložitve dokazil jasna (ni diskriminatorno, če naročnik postavi zahteve, ki so predvidene v veljavni zakonodaji).
Vsak gospodarski subjekt lahko začne dokazila pridobivati že v času oddaje prijave lahko jih predloži že v prijavi, ali pa namesto le-teh kot predhodno dokazilo izpolnjevanja pogojev predloži lastno zapriseženo izjavo v obliki ESPD obrazca. V omejenem postopku mora naročnik praviloma zahtevati predložitev dokazil od vseh kandidatov (ne zgolj od najugodnejšega, ker ga v tej fazi ni), zato lahko kandidati računajo, da bodo dokazila, ki jih (še) niso predložili v prijavi oz. so zanje podali predhodno lastno izjavo v obliki obrazca ESPD, morali predložiti v zahtevanem zakonskem roku po pozivu.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 21

Na kakšno območje (Republike Slovenije ali širše) se nanašata pogoja iz točk 3.1.1 in 3.1.3? Če se pogoja nanašata na teritorij več kot ene države, s katerimi dokumenti se bo v primeru potrebe po predložitvi dodatnih dokazil dokazovalo izpolnjevanje tega pogoja?

ODGOVOR št. 21

Spoštovani,

Pogoj 3.1.1 se nanaša na državo, kjer ima gospodarski subjekt (oz. oseba) svoj sedež oz. stalno prebivališče (glejte 3. odstavek 77. člena ZJN-3), pogoj iz točke 3.1.3 pa se nanaša na evidenco v RS.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 20
Ali obrazce naročnika, ki predvidevajo »Podpis zakonitega zastopnika ponudnika oziroma osebe, pooblaščene za oddajo prijave za sodelovanje:« slednjega lahko podpiše z elektronskim podpisom?

ODGOVOR št. 20

Spoštovani,

Lahko, ni pa to potrebno, saj splošni pogoji sistema eJN predvidevajo, da ima subjekt, ki je oddal ponudbo, ustrezno pooblastilo za njeno podpisovanje in je ustvarjena presumpcija, da je z aktom oddaje v informacijskem sistemu lastnoročno podpisal ponudbo.
Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 19

Naročnik je v RD opredelil:

Poglavje 3, točka 3.1.: Razlogi za izključitev ponudnika

V razpisni dokumentaciji je navedeno, da si »naročnik pridržuje pravico, da bo v fazi preverjanja prijave za sodelovanje za tuje gospodarske družbe zahteval predložitev evidenc v matični državi o neobstoju razlogov za izključitev (toka 1, 2 in 4). Zaželeno pa je, da so ta dokazila predložena že v ponudbi.«

Ali je bilo tu mišljeno, da je zaželeno, da so ta dokazila predložena že v prijavi za sodelovanje in ne šele v ponudbi?


ODGOVOR št. 19

Spoštovani,

Odgovor je DA.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 18

Ali se lahko upošteva bonitetna ocena matičnega tujega podjetja, glede na to, da hčerinsko podjetje, ki bo ponudnik, nima bonitetne ocene po metodologiji BASEL II, ima ga pa kot rečeno matična družba. V primeru, da ne, katera možnost je še dovoljena, za primer, da institucija ne uporablja metodologije BASEL II?

ODGOVOR št. 18

Spoštovani,

Predloži se bonitetna ocena hčerinskega podjetja, ki je ponudnik (razen v primeru sklicevanja na kapacitete tretjega, npr. matične družbe v tem primeru se zahteva izjava te družbe o solidarni odgovornosti). Institucija mora uporabljati metodologijo BASEL II.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   18:11

VPRAŠANJE št. 16
Če ima podjetje izven EU ustanovljeno podružnico v drugi EU državi, katero podjetje potem mora oddati ponudbo? Ali lahko torej ponudbo odda podružnica v EU v imenu matičnega podjetja?

ODGOVOR št. 16

Spoštovani,

Zakonodaja ne loči med domačimi ponudniki in ponudniki iz drugih držav EU in izven EU (so enakopravni). Podružnica po naši zakonodaji sicer ni pravna oseba in je zgolj »zastopnik« oz. podaljšana roka svojega ustanovitelja, tako da vedno nastopa v imenu matičnega podjetja. V vašem primeru lahko sicer ponudbo odda podružnica, vendar jo odda v imenu matične družbe, ki je v tem primeru ponudnik, lahko pa jo odda tudi sama matična družba (v obeh primerih šteje, da ponudbo oddaja matična družba, ZJN-3 pa ne diskriminira subjekta s sedežem znotraj EU (glede na zapisano je subjekt, registriran v EU, zgolj nesamostojen zastopnik svoje matične družbe) glede na subjekt s sedežem izven EU.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 01.12.2019   18:15

VPRAŠANJE št. 23

Naročnik je v RD opredelil:

Obrazec 3: Izjava ponudnika o nominiranih kadrih in izpolnjevanju njihovih referenčnih zahtev

Med zahtevanimi pogoji za kadrovsko sposobnost (točka 3.2.3., 2. kadrovska sposobnost) je za vodjo gradnje, vodjo del za izkop in osnovno podgradnjo predora, vodjo del za strojna dela ter tehničnega vodjo del navedeno, da mora biti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu sklenjene pogodbe vpisan v imenik pri IZS oz. imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu pri Ministrstvu za infrastrukturo. Obrazec 3 Izjava ponudnika o nominiranih kadrih in izpolnjevanju referenčnih zahtev, ki ga je treba skladno s Poglavjem 4 Obrazci naročnika predložiti že v prijavi za sodelovanje (in torej precej časa pred sklenitvijo pogodbe) pa na drugi strani zahteva, da je treba pri omenjenih inženirjih navesti številko vpisa v imenik IZS oz. identifikacijsko številko vpisa v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.

Ali se bo prijava za sodelovanje štela za popolno, tudi če v obrazcih za omenjene inženirje ne bo navedene številke vpisa v imenik IZS oz. identifikacijsko številko vpisa v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu?


ODGOVOR št. 23

Spoštovani,

Odgovor je DA.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 24

Točka 2.2.6 določa, da v kolikor ponudnik nima sedeža v Republiki Sloveniji in ne more pridobiti in predložiti zahtevanih dokumentov, ker država, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ne izdaja takšnih dokumentov, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če pa ta v državi, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima ponudnik sedež.
Ali je mogoče zahtevane dokumente nadomestiti tudi z zapriseženo izjavo oz. izjavo pred pristojnim organom v primeru, da država takšne dokumente, ki jih zahteva naročnik, izdaja, pa je njihova pridobitev praktično nemogoča zaradi trajanja postopkov za pridobitev, števila dokumentov ali drugih praktičnih ovir, ki onemogočajo pridobitev dokumentov? Če je odgovor ne, kako se bo v predmetnem postopku zagotovilo, da tuji ponudniki ne bodo diskriminirani zaradi zahteve, da pridobijo dokumente iz uradnih evidenc, pa to praktično ne bo mogoče zaradi trajanja postopkov ali števila dokumentov, ki bi jih morali pridobiti?


ODGOVOR št. 24

Spoštovani,

Zakonodaja ne dopušča alternativne predložitve dokazil, če organi držav gospodarskega subjekta (ter odgovornih oseb) slednje izdajajo. Breme pridobitve dokazil za posamezno državo leži na gospodarskem subjektu (slednji je dolžan izkazati izpolnjevanje pogojev na način, kot to zahteva zakon in Direktiva) in ne na naročniku, ki dokazil ne more pridobiti. Naročnik pri tem ne diskriminira nobenega gospodarskega subjekta, ne more pa vplivati na delovanje državnih organov drugih držav, zakonodaja pa je glede predložitve dokazil jasna (ni diskriminatorno, če naročnik postavi zahteve, ki so predvidene v veljavni zakonodaji).
Vsak gospodarski subjekt lahko začne dokazila pridobivati že v času oddaje prijave lahko jih predloži že v prijavi, ali pa namesto le-teh kot predhodno dokazilo izpolnjevanja pogojev predloži lastno zapriseženo izjavo v obliki ESPD obrazca. V omejenem postopku mora naročnik praviloma zahtevati predložitev dokazil od vseh kandidatov (ne zgolj od najugodnejšega, ker ga v tej fazi ni), zato lahko kandidati računajo, da bodo dokazila, ki jih (še) niso predložili v prijavi oz. so zanje podali predhodno lastno izjavo v obliki obrazca ESPD, morali predložiti v zahtevanem zakonskem roku po pozivu.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 25

Naročnik je v RD opredelil:

Točka 3, točka 3.2.3, 2. Kadrovska sposobnost

Med zahtevanimi pogoji za vodjo gradnje, vodjo del za izkop in osnovno podgradnjo predora, vodjo del za strojna dela ter tehničnega vodjo del je med zahtevanimi pogoji tudi vpis v imenik pri IZS oz. imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.

Ali se pogoj kadrovske sposobnosti lahko dokazuje tudi z vpisom vodje gradnje, vodje del za izkop in osnovno podgradnjo predora, vodje del za strojna dela, tehničnega vodje del tudi z vpisom v odgovarjajočo tujo inženirsko zbornico oz. odgovarjajoč tuj imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu?


ODGOVOR št. 25

Spoštovani,

Skladno z zahtevami v točki 3.2.3 (Kadrovska sposobnost) se za kadre zahteva vpis v IZS oz. imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu šele po sklenitvi pogodbe. Najkasneje pred pričetkom izvedbe del bodo morali biti vsi nominirani kadri vpisani v ustrezen imenik v Republiki Sloveniji.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 08.12.2019   11:23

VPRAŠANJE št. 26
Pozdravljeni,

V razpisni dokumentaciji v točki 2. Kadrovska sposobnost ste pod tabelo delovne skupine strokovnjakov na strani 13 navedli naslednje:

»Zaradi obsežnosti javnega naročila in sočasnega poteka postopka oddaje javnega naročila za »Gradnjo objektov drugega tira železniške proge odsek 2: Črni Kal Koper« je zaželeno, da ponudnik (v kolikor oddaja prijavo na obe javni naročili) zagotovi dve različni delovni skupini.«

Smatramo, da ponudnik izpolnjuje pogoj tudi, če imenuje 1 delovno skupino za oba odseka torej za obe javni naročili saj naveden pogoj »je zaželeno« za dve različni delovni skupini ni obligatoren.

Prosim, da spremenite zahtevan pogoj, da ena delovna skupina zadostuje v nasprotnem bomo primorani vložiti revizijo na razpisno dokumentacijo.

Zahvaljujemo se Vam za odgovor.


ODGOVOR št. 26

Spoštovani,

Razumete pravilno, da gre za željo (preferenco) naročnika po kakovostnejši izvedbi obeh projektov in ne za obligatorni pogoj.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 08.12.2019   11:26

VPRAŠANJE št. 27
Skladno z razpisno dokumentacijo je treba prijavi priložiti izjavo, da gospodarski subjekt na dan oddaje prijave za sodelovanje in v zadnjih 270 dneh pred rokom za oddajo prijave za sodelovanje ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa. Naročnik si pridržuje pravico, da navedbe preveri ter zahteva dokazila, iz katerih je razvidno izpolnjevanje tega pogoja. Pogoj mora v skupni ponudbi izpolnjevati tudi vsak partner. Izpolnjevanje pogoja se zahteva za ponudnika, vse člane v skupni ponudbi in podizvajalce.
Ali v primeru, da je ponudnik tuja družba z več deset transakcijskimi računi, glede katerih je praktično nemogoče pridobiti potrdila bank, da računi niso bili blokirani, zadostuje, da ponudnik izda zapriseženo izjavo oz. izjavo določene osebe o tem dejstvu, dano pred notarjem, ter s tem ravna v skladu z drugim odstavkom točke 2.2.6. Slednji predvideva, da v kolikor ponudnik nima sedeža v Republiki Sloveniji in ne more pridobiti in predložiti zahtevanih dokumentov, ker država, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ne izdaja takšnih dokumentov, jih je mogoče nadomestiti z zapriseženo izjavo, če pa ta v državi, v kateri ima ponudnik svoj sedež, ni predvidena, pa z izjavo določene osebe, dano pred pristojnim sodnim ali upravnim organom, notarjem ali pred pristojno poklicno ali trgovinsko organizacijo v matični državi te osebe ali v državi, v kateri ima ponudnik sedež.


ODGOVOR št. 27

Spoštovani,

Naročniku zadošča, če kandidat za vsak v ponudbi sodelujoč gospodarski subjekt (ponudnik, partner, podizvajalec) predloži zahtevano dokazilo o neblokadi poslovnega računa samo za svojo glavno banko (to je banka, s katero je v tem letu opravil največ prometa). Za ostale odprte poslovne račune zadošča podpisan ESPD obrazec, ki predstavlja zapriseženo lastno izjavo, da tak gospodarski subjekt izpolnjuje navedeni pogoj. Navedeno bo naročnik štel za ustrezen dokaz v smislu 7. odstavka 77. člena ZJN-3.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 08.12.2019   11:27

VPRAŠANJE št. 28
Spostovani,

Pod pogoji za sodelovanje (3.2.3.) ste zapisali da je potrebno izkazati Reference kot vodilni ali partner v skupnem nastopu.
Ali je mozno da eno alinejo izpolnjuje en partner in drugo vodilni partner.

V naprej se Vam zahvaljujem za vas odgovor

Lep pozdrav

ODGOVOR št. 28

Spoštovani,

Da, eno alinejo lahko izpolnjuje en partner in drugo vodilni partner.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 08.12.2019   11:30

VPRAŠANJE št. 29
Pogoj za vodje projekta/vodje del, posameznih odsekov spremenite na naziv EURING + vsaj 2 slovenska pooblaščena inženirja za stroko, na objektu-odseku.
To lahko obogoči mednarodno sodelovanje, prenos izkušen in znanja.
Pod vašimi zahtevami bodo na projektu ostali sami slovenski neizkušeni kadri. 15 let praznine na infrastrukturi je predolga doba.


ODGOVOR št. 29

Spoštovani,

Naročnik ne bo spreminjal dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 08.12.2019   12:16

VPRAŠANJE št. 30
V razpisni dokumentaciji pod poglavjem 2. Kadrovske sposobnosti ja za vodjo gradnje zahtevan pogoj, da je vodja del v zadnjih dvajsetih letih pred objavo predmetnega javnega naročila vodil:
- novogradnjo ali rekonstrukcijo/nadgradnjo ali obnovo zahtevnega prometnega infrastrukturnega linijskega objekta oz. projekta v vrednosti (pogodbena vrednost) vsaj 50 mio. EUR brez DDV oziroma dveh novogradenj ali rekonstrukcij/nadgradenj ali obnov zahtevnega prometnega infrastrukturnega linijskega objekta oz. projekta vsakega v vrednosti (pogodbena vrednost) vsaj 25 mio. EUR brez DDV.
V obrazcu 3A Potrdilo o referenčnem delu za vodjo gradnje je zapisano "v okviru referenčnih del vodil: novogradnjo zahtevnega prometnega infrastrukturnega linijskega objekta.
Prosim, da obrazec 3A popravite in navedete tako kot piše v navodilih za pripravo ponudbe - novogradnjo ali rekonstrukcijo/nadgradnjo ali obnovo zahtevnega prometnega infrastrukturnega linijskega objekta oz. projekta, da nam naročnik lahko potrdi referenco.

ODGOVOR št. 30

Spoštovani,

Obrazec 3A bo ustrezno korigiran in objavljen.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   08:19

VPRAŠANJE št. 31
Spoštovani

V razpisu je na strani 13 navedeno:

Če ponudnik navaja kader, ki je zaposlen pri drugem delodajalcu oziroma je ta kader nominiran kot fizična oseba, mora ponudnik delodajalca, pri katerem je navedeni kader zaposlen, oziroma ta kader kot fizično osebo v prijavi za sodelovanje navesti kot podizvajalca ali partnerja (in zanj predložiti ESPD).

Prosim obrazložite, kako postopati v primeru, če želimo v prijavi kot kader imenovati posameznika, ki je formalno zaposlen pri drugemu delodajalcu, pri čemer pa ta drugi delodajalec ne bo nominiran kot podizvajalec ali partner ponudnika?

Ali zadostuje, da se v tem primeru predloži le ESPD ponudnika in ESPD imenovanega posameznika (fizične osebe), ne pa tudi ESPD posameznikovega formalnega delodajalca ?


ODGOVOR št. 31

Spoštovani,

Da, lahko predložite ESPD za fizično osebo, ki pa mora v prijavi nastopati kot partner ali podizvajalec.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   08:20

VPRAŠANJE št. 32
Ali lahko priložimo že prodobljene potrjene reference s strani naročnika?

ODGOVOR št. 32
Spoštovani,

Lahko predložite že pridobljene reference s strani naročnika referenčnega dela. V kolikor iz referenčnih potrdil posamezni podatki niso razvidni, mora ponudnik poleg referenčnih potrdil predložiti dokazila, ki poleg potrjenega referenčnega dokazila izkazujejo izpolnjevanje zahtev.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   08:22

VPRAŠANJE št. 33
Pozdravljeni,

Naročnik je v razpisni dokumentaciji v poglavju 4 predvidel obrazce 2, 2A, 2B.

Prosimo za potrditev, da bo naročnik štel za popolno tudi prijavo, ki ji bodo priložena potrdila o referenčnem delu z vsebino, ki jo predpisuje razpisna dokumentacija, vendar potrdila ne bodo izdana na obrazcu, ki je predpisan z razpisno dokumentacijo?

Bo naročnik štel za popolno tudi prijavo, ki ji bodo priložena potrdila o referenčnem delu, ki bodo vsebinsko nekoliko odstopala od predpisanih obrazcev?

Razlogov, zakaj pridobitev novih potrdil za konkretno javno naročilo in na predpisanem formatu ni mogoča, je več. Potencialni ponudniki namreč že razpolagajo s potrdili o referenčnih delih, ki so jih od investitorjev prejeli ob zaključkih projektov, ali pa investitorji niso več dosegljivi za izdajo potrdil o referenčnem delu. Obenem je tudi rok za oddajo prijave izredno kratek, kar nam onemogoča potrditev referenčnih potrdil na predpisanih obrazcih.

V kolikor boste vztrajali, da so ustrezna samo potrdila na predpisanih obrazcih iz razpisne dokumentacije, bomo primorani vložiti zahtevek za revizijo.


ODGOVOR št. 33

Spoštovani,

Naročnik bo kot ustrezna štel tudi referenčna potrdila, ki niso na potrjena na predpisanih obrazcev, v kolikor so v njem vsebovani podatki, ki so potrebni za presojanje ustreznosti zahtevane reference. V kolikor iz referenčnih potrdil posamezni podatki niso razvidni, mora ponudnik poleg referenčnih potrdil predložiti dokazila, ki poleg potrjenega referenčnega dokazila izkazujejo izpolnjevanje zahtev.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   08:38

VPRAŠANJE št. 34
Spostovani

Smo zelo veliko podjetje, pod katerim imamo razlicna hcerinska podjetja po Evropi. Zanima nas, ali se je mozno na razpis prijaviti z referencami hcerinskega podjetja?

V naprej se Vam zahvaljujem za odgovor.

Lep pozdrav

ODGOVOR št. 34

Spoštovani,

V kolikor bodo v prijavi predložene reference hčerinskega podjetja, mora le-ta nastopati v prijavi, skladno z zahtevami določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   08:40

VPRAŠANJE št. 35
Pod točko 3.2.3 je potrebno dati dokazila za referenčna dela. Ali je možno uporabiti dokazilo izdano s strani naročnika referenčnega dela kot prilogo dokumentaciji. V obrazcu 2A in 2B pa bo na koncu v prostoru "Za naročnika" podpisan ponudnik s pripisom, da se obrazec navezuje na dokazilo naročnika referenčnega dela, kar bo možno preveriti po potrebi tudi direktno s kontaktno osebo naročnika referenčnega dela, ki bo navedena v obrazcu?

ODGOVOR št. 35
Spoštovani,

Da, potrjeno referenčno potrdilo lahko uporabite kot prilogo izpolnjenemu obrazcu 2A in 2B. V kolikor iz referenčnih potrdil posamezni podatki niso razvidni, mora kandidat poleg referenčnih potrdil predložiti dokazila, ki poleg potrjenega referenčnega dokazila izkazujejo izpolnjevanje zahtev naročnika.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   08:42

VPRAŠANJE št. 36
Ali so lahko dokazila v angleškem jeziku? Če mora biti v slovenščini, ali je lahko navaden prevod ali sodni prevod?

ODGOVOR št. 36

Spoštovani,

Skladno s točko 2.2.4 (Jezik prijave za sodelovanje) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila mora biti vsa dokumentacija predložena v slovenskem jeziku, v kolikor je dokument predložen v tujem jeziku mu mora biti priložen uraden sodni prevod v slovenski jezik.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   08:46

VPRAŠANJE št. 37
Vprašanje št. 1

Spoštovani,
Ali lahko ponudnik, registriran na Kitajskem, odda prijavo za sodelovanje (izpolnjevanje pogojev ni ovira)?

Najlepša hvala in lep pozdrav.


Vprašanje št. 2

Spoštovani,
Razpisna dokumentacija na strani 9, v točki 3.2.1 določa, da mora biti vsak gospodarski subjekt, ki nastopa v prijavi za sodelovanje, pri pristojnem organu registriran za opravljanje dejavnosti, ki jo prevzema v prijavi za sodelovanje. Prosimo potrdite, da pravilno razumemo, da ponudnik s sedežem v tretji državi (izven EU) navedeni pogoj izpolni tako, da potrdi (in predloži dokazilo, če bo potrebno), da je veljavno registriran v tretji državi (izven EU), in ni potrebno, da bi moral imeti npr. v RS registrirano podružnico.

Najlepša hvala in lep pozdrav.

Vprašanje št. 3

Spoštovani,
Prosimo pojasnite, ali bo za naročnika sprejemljivo, da bo v primeru, če bo za izvedbo javnega naročila izbran ponudnik s sedežem v tretji državi (izven EU), ponudnik v RS registriral podružnico ali hčerinsko družbo, preko katere bo izvajal javno naročilo.
Ali bo za naročnika za izvedbo javnega naročila sprejemljivo, če bi ponudnik ustanovil družbo z omejeno odgovornostjo?

Najlepša hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR št. 37

Spoštovani,

1. DA.
2. DA, pravilno razumete.
3. Za naročnika je takšna opcija sprejemljiva, pod pogojem da bo ponudnik po sklenjeni pogodbi solidarno odgovoren za izvedbo prevzetih obveznosti po pogodbi (takšno določbo razpisne dokumentacije je potrebno šteti v smislu določila prve alineje 4. točke prvega odstavka, v povezavi s 1. točko istega odstavka 95. člena ZJN-3). Pravnoorganizacijska oblika takšne družbe za naročnika ne bo pomembna, v kolikor bo takšna družba registrirana za opravljanje dejavnosti, ki bo predmet pogodbe.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   08:49

VPRAŠANJE št. 38
Vprašanje št. 10

Spoštovani,
Naročnik v točki 3.1. razpisne dokumentacije med razlogi za izključitev v 4. točki določa tudi razlog, ki temelji na b) točki četrtega odstavka 75. člena ZJN-3, katerega izvrševanje je bilo zadržano. Glede na navedeno pozivamo naročnika, da omenjeni izključitveni razlog briše iz razpisne dokumentacije.

Najlepša hvala in lep pozdrav.


Vprašanje št. 11

Spoštovani,
Iz vsebine sestavnih delov prijave izhaja, da lahko ponudnik predloži tudi pooblastilo za zastopanje, če podpisnik prijave ni zakoniti zastopnik ponudnika. Želite, da se uporabi kakšen poseben obrazec ali je ponudnik prost pri pripravi vsebine omenjenega pooblastila.

Najlepša hvala in lep pozdrav.


Vprašanje št. 12

Spoštovani,
Prijavo za sodelovanje je potrebno predložiti v slovenskem jeziku. Prosim potrdite, da lahko obrazce (npr. potrdila o referenčnih projektih) naročniki potrdijo v tujem jeziku, v prijavi pa jih predložimo v overjenem prevodu v slovenski jezik.

Najlepša hvala in lep pozdrav.


ODGOVOR št. 38

Spoštovani,

10. Navedeni pogoj ostaja v veljavi. Do končne odločitve Ustavnega sodišča se točka b) četrtega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju uporablja tako, da lahko gospodarski subjekt tudi v tem položaju naročniku predloži dokaze, da je sprejel zadostne ukrepe, s katerimi lahko dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju razlogov za izključitev. Za zadostne ukrepe šteje plačilo ali zaveza plačati nadomestilo za vso škodo, povzročeno s kršitvami, navedenimi v točki b) četrtega odstavka 75. člena Zakona o javnem naročanju, aktivno sodelovanje s preiskovalnimi organi za celotno razjasnitev dejstev in okoliščin ter sprejetje konkretnih tehničnih, organizacijskih in kadrovskih ukrepov, ustreznih za preprečitev nadaljnjih kršitev. Pri ocenjevanju ukrepov, ki jih sprejme gospodarski subjekt, naročnik upošteva resnost in posebne okoliščine kršitve. Če naročnik oceni, da dokazi, ki jih je predložil gospodarski subjekt, zadoščajo, gospodarskega subjekta ne izključi iz postopka javnega naročanja. Če naročnik oceni, da ukrepi ne zadoščajo, gospodarskemu subjektu pošlje utemeljitev takšne odločitve.

11. Kandidat (ponudnik) je prost pri pripravi vsebine pooblastila.

12. Skladno s točko 2.2.4 (Jezik prijave za sodelovanje) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila morajo biti dokumentom, ki so predloženi v tujem jeziku priloženi tudi uradni sodni prevodi v slovenski jezik.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   10:07

VPRAŠANJE št. 39
Spoštovani,

Obvestilo o naročilu je bilo na portalu javnih naročil objavljeno dne 15. 11. 2019, na portalu TED pa šele 18. 11. 2019, pri čemer je naročnik rok za oddajo prijav določil za dne 20. 12. 2019. Naročnika pozivamo, da podaljša rok za oddajo prijav za sodelovanje za najmanj 1 mesec, prav tako pa tudi ustrezno podaljša rok za postavljanje vprašanj, iz razlogov pojasnjenih v nadaljevanju.

Razpisna dokumentacija kot tudi splošni tehnični pogoji so na voljo samo v slovenskem jeziku. Tuji ponudniki morajo, zato da razumejo vsebino razpisne dokumentacije, vključno s pogoji, ki jih je naročnik določil za sodelovanje, najprej pridobiti prevod razpisne dokumentacije v angleški oz. drugi ponudniku razumljiv jezik. Pridobivanje takšnega prevoda (zlasti upoštevaje, da sta v teku dve javni naročili hkrati) je dolgotrajno in zamudno. Na drugi strani domači ponudniki te ovire nimajo, saj je razpisna dokumentacija pripravljena v slovenskem jeziku. Posledično so tuji ponudniki v popolnoma neenakopravnem položaju v primerjavi z domačimi ponudniki, saj dejansko ne morejo razumeti, katere dokumente/dokazila/reference, ipd. morajo predložiti k prijavi za sodelovanje. S tem naročnik tuje ponudnike onemogoča, da bi lahko oddali pravočasno prijavo za sodelovanje. Prav tako, glede na to, da je trenutni postavljeni rok za postavljanje vprašanj določen za dne 6. 12. 2019, tuji ponudniki v tako kratkem času, zaradi jezikovnih ovir, ne bodo mogli preveriti razpisne dokumentacije, ter postaviti morebitnih vprašanj glede vsebine zahtev. Navedeno pomeni, da bo lahko njihova prijava morda izločena zato, ker bodo določeno razpisno zahtevo narobe razumeli, a ne bodo imeli možnosti svojega razumevanja preveriti z naročnikom. Poleg tega mora tuji ponudnik dokumentacijo, ki sestavlja prijavo za sodelovanje, predložiti v slovenskem jeziku, kar še dodatno ovira tujega ponudnika pri sodelovanju in ga posledično postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z domačimi ponudniki.

Dodatno je prošnja za podaljšanje roka utemeljena tudi z dejstvom, da je potrebno prijavo oddati elektronsko preko portala e-jn. Tuji ponudniki morajo zato, da lahko sploh imajo možnost registracije na portalu, preko katerega lahko oddajo prijavo, najprej pridobiti slovensko davčno številko, nato pridobiti digitalno potrdilo in nato še opraviti registracijo na portalu. Že samo pridobitev slovenske davčne številke je za tujega ponudnika ovira, saj je potrebno pri vlogi za pridobitev davčne številke predložiti potrdilo iz sodnega registra, z nadoveritvijo oz. kjer država ni podpisnica Haške konvencije (kar velja v primeru konkretnega ponudnika), celo s klasično mednarodno overitvijo. Takšen postopek mednarodne overitve traja tudi do 2 meseca, v tem času pa ponudnik torej ne more opraviti ustrezne registracije na portalu e-jn. Objektivna nezmožnost registracije na portalu e-jn zaradi prekratko postavljenih rokov za oddajo prijav tako onemogoča tuje ponudnike, da bi sploh lahko oddali prijavo, pa čeprav sicer izpolnjujejo vse vsebinsko zahtevane pogoje. Na drugi strani domači ponudniki te težave nimajo, saj je digitalno potrdilo v Sloveniji povsem običajno in ga tudi sicer slovenskemu ponudniku ni težko pridobiti.

V primeru, da torej naročnik ne bo podaljšal roka za oddajo ponudb, bo takšno njegovo ravnanje v nasprotju z načelom enakopravne obravnave ponudnikov, določenim v 7. členu ZJN-3, saj gre za tipično neenakopravno obravnavo ponudnikov, glede na sedež ustanovitve ponudnika (krajevna diskriminacija). Le dovolj dolg rok za oddajo prijav bo dejansko omogočal, da se tuji ponudniki lahko prijavijo za sodelovanje. Podaljšanje roka je nenazadnje tudi v interesu naročnika, saj s tem odpre možnost, da prejme večje število prijav in s tem poveča konkurenco med ponudniki, kar na koncu lahko za naročnika pomeni tudi bolj gospodarno porabo sredstev za izvedbo projekta.

Glede na navedeno zato še enkrat pozivamo naročnika k podaljšanju roka za oddajo prijav vsaj za 1 mesec ob hkratnem podaljšanju roka za postavitev vprašanj.

Najlepša hvala in lep pozdrav.


ODGOVOR št. 39

Spoštovani,

Naročnik podaljšuje rok za oddajo prijav do 17.1.2020 do 13. ure, prav tako bo podaljšan rok za postavitev vprašanj do 16.12.2019 do 10. ure. Popravek dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bo objavljen.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   10:19

VPRAŠANJE št. 40
Naročnika prosimo, da podaljšpa rok za oddajo ponudbe/prijave za najmanj 15dni, zaradi vseh potrebnih prevodov.

ODGOVOR št. 40

Spoštovani,

Naročnik podaljšuje rok za oddajo prijav do 17.1.2020 do 13. ure, popravek dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bo objavljen.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   10:46

VPRAŠANJE št. 41
Spoštovani Naročnik!

Kot nam je do sedaj uspelo preučiti zelo obširno razpisno dokumentacijo, vam v nadaljevanju postavljamo vprašanje glede roka za izvedbo del, ki je, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, izjemno kratek.

Za gradnjo je predvidena NATM tehnologija. Rok za izvedbo vseh del na odseku 1 je 40 mesecev. Gradbena dela se izvajajo v več fazah, ki se med seboj močno prepletajo. Primarno podgradnjo se izvaja z miniranjem, vrtine dolžine 3-5m, torej enkratno miniranje lahko doseže cca 4m. Vzporedno z določeno medsebojno razdaljo se koplje kalota ter betonira obok predora in druga dela. Med miniranjem se morajo dela prekiniti, nato prezračiti predor, zagotavljati je treba stalno pretočnost in dostopnost. Pri izkopu/miniranju se lahko naleti na okoliščine, ki bodo lahko upočasnile gradnjo, itd.

Vseh predorov na odseku 1 je cca 25,4 km, kar pomeni cca 21m' na dan (brez izvedbe 26 prečnikov) gotovega predora - z obeh strani hkrati (izkop, sidranja, betoniranja, odvodnjavanja, kinete, jaški, spodnji ustroj proge). Na odseku 2 je predvidena izvedba cca 11,55km predorov, kar pomeni cca 10m' na dan (brez izvedbe 7 prečnikov). Prosimo naročnika, da pojasni na kakšen način oz. s kakšnim načinom dela je predvidel, da se to lahko izvede saj NATM metoda to nikakor ne dopušča in je rok za izvedbo občutno prekratek.

Za primer: Za izgradnjo predora Karavanke, kjer je prav tako predvidena NATM metoda je za izvedbo predora v dolžini »zgolj« 3,4km predvidenih 60 mesecev.

Od prevzema del, do pridobitve potrdila o izvedbi, je predvidenih 90 dni. Tudi ta rok je občutno prekratek in je na precej manjših projektih minimalno 6 do 12 mesecev.

Obenem prosimo naročnika, da podaljša tudi rok za oddajo prijave saj v tako kratkem roku ni možno preučiti tehnične dokumentacije, ki je osnova za oddajo prijave za izgradnjo izjemno zahtevnega inženirskega objekta tako z vidika finančnih kot tehnoloških zmogljivosti.

V kolikor naročnik ne bo ustrezno podaljšal roka za oddajo prijave ter roka za izvedbo del bomo primorani vložiti revizijo na razpisno dokumentacijo.

ODGOVOR št. 41

Spoštovani,

Rok za izvedbo vseh gradbenih del je določen na podlagi detajlnih terminskih planov, ki so jih izdelali projektanti.

Pri izkopnih delih so dnevni napredki po NATM tehnologiji določeni glede na predvidene geološke pogoje (osnovne in dodatne geološko geomehanske raziskave).

V roku izvedbe je predvideno da se glavne in servisne predorske cevi predorov T1 in T2 gradijo hkrati in vzporedno iz smeri Divača in smeri Koper.
To pomeni, da bo hkrati aktivnih 8 izkopnih čel (delovišč). To je razvidno tudi iz sezama mehanizacije, kjer je zahtevano najmanj 8 vrtalnih strojev.

Naročnik roka za izvedbo del ne bo podaljšal, podaljšuje pa rok za oddajo prijav do 17.1.2020 do 13. ure.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   10:53

VPRAŠANJE št. 42
Spoštovani,
vljudno vas prosimo, da podaljšate rok za oddajo prijav za vsaj 1 mesec, kajti organizacija ponudnikov za tako pomemben projekt zahteva večji in resnejši pristop k pripravi prijavne dokumentacije.

S spoštovanjem.

ODGOVOR št. 42

Spoštovani,

Naročnik podaljšuje rok za oddajo prijav do 17.1.2020 do 13. ure, popravek dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bo objavljen.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 43
Vprašanje št. 7

Spoštovani,
Naročnik v točki 2. točke 3.2.3 razpisne dokumentacije (kadrovska sposobnost) določa, da bodo morali biti nominirani kadri najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu sklenjene pogodbe vpisani v ustrezen imenik pri Inženirski zbornici Slovenije. Ponudnik opozarja naročnika, da je takšen pogoj diskriminatoren do tujih ponudnikov, ki nameravajo nominirati tuje kadre. Postopek vpisa v imenik pri Inženirski zbornici Slovenije ni odvisen od ponudnika, ampak od zbornice, ki ima že samo na podlagi zakona določen 60-dnevni rok za odločitev. Tuji ponudnik ne more »izsiliti« od Inženirske zbornice, da izda odločbo o vpisu v roku 15 delovnih dni. Na drugi strani pa je nesprejemljivo zahtevati od ponudnikov, da »zgolj na zalogo« izvajajo vnaprej ustrezne registracije, saj je to povezano z nepotrebnimi stroški za ponudnike. Ponudnik zato poziva naročnika, da zahtevo po vpisu nominiranih kadrov spremeni na način, da izbriše postavljeni rok za vpis v ustrezen imenik. To velja za vse nominirane kadre, kjer je ta zahteva določena.

Najlepša hvala in lep pozdrav.


Vprašanje št. 8

Spoštovani,
Obrazec 3 razpisne dokumentacije od ponudnikov zahteva, da vpišejo številko vpisa v imenik IZS. Ponudnika zanima, ali v primeru, da kadri niso registrirani pri IZS (to velja za tuje kadre), pusti navedeno polje prazno?

Najlepša hvala in lep pozdrav.


Vprašanje št. 9

Spoštovani,
Naročnik za BIM managerja zahteva, da ponudnik predloži kot dokazilo Obrazec »potrdilo o referenčnem delu za kader BIM manager«, hkrati pa zahteva še fotokopijo certifikata za BIM managerja. Lahko pojasnite, kakšen certifikat zahtevate poleg potrdila, saj iz vsebine razpisne dokumentacije to ni razvidno.

Najlepša hvala in lep pozdrav.



ODGOVOR št. 43

Spoštovani,

7. Skladno z veljavno gradbeno zakonodajo morajo biti nominirani kadri najkasneje pred pričetkom del vpisani v ustrezen imenik, zato naročnik zahteve, da morajo biti nominirani kadri najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu sklenjene pogodbe vpisani v ustrezen imenik pri Inženirski zbornici Slovenije ne bo spreminjal. Tuji gospodarski subjekti lahko pričnejo s postopkom vpisa v imenik inženirske zbornice že v fazi priprave prijave oz. bistveno pred podpisom pogodbe.

8. Da, v kolikor kadri še niso vpisani v IZS se polje »št. Vpisa v IZS« pusti prazno.

9. Na vprašanje je naročnik že odgovoril, in sicer glejte odgovor št. 12, datum objave 1.12.2019 17:44.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   12:00

VPRAŠANJE št. 44
Naročnika pozivamo k spremembi razpisne dokumentacije glede pogoja za izkazovanje Ekonomski-finančni položaj (podtočka 3.2.2.3), in sicer v delu »bonitetna ocena med SB1 in vključno SB5«, in sicer na način, da bo moč izkazovati ustrezno ekonomsko in finančno sposobnosti (bonitetno oceno) tudi z bonitetno oceno SB6, saj je sporen pogoj diskriminatoren.

ZJN-3 v 76.členu, pogoji za sodelovanje, govori o tem, da lahko naročnik od ponudnikov med drugim zahteva dokaze o njegovem finančnem položaju, pri čemer pa se mora upoštevati drugi odstavek tega člena, ki govori, da morajo biti pogoji v zvezi s tem, v povezavi in sorazmerju s predmetnim javnim naročilom. Zakonodajalec v Zakonu ne predvideva, da lahko naročnik uporabi bonitetno oceno kot minimalen pogoj, predvideva, da se uporabijo drugi kazalniki, kot so promet, razmerje med sredstvi, itd. Pri postavitvi takih pogojev, pa mora upoštevati tudi temeljno načelo javnih naročil, to je enakopravne obravnave med ponudniki. Natančneje 7. člen ZJN-3 v drugem odstavku določa: »Naročnik mora zagotoviti, da ne ustvarja okoliščin ki pomenijo krajevno, stvarno ali osebno diskriminacijo med ponudniki, diskriminacijo, ki izvira iz klasifikacije dejavnosti, ki jo opravlja ponudnik, ali drugo diskriminacijo.«

Po vpogledu v dokument Metodologija za določanje bonitetnih ocen poslovnih subjektov (gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov), Kratek opis metodologije, Ljubljana, maj 2014 (vir: http://www.ajpes.si/) in glede na odgovor, ki smo ga kot ponudnik prejeli s strani agencije AJPES (št. Dokumenta 408-168/2015-2, z dne 28.09.2015), ugotavljamo, da na bonitetno oceno vpliva več različnih dejavnikov, ki jih lahko razdelimo v tri skupine:
- podatki iz letnega poročila za leto 2018;
- relativni položaj podjetja v sektorski podskupini, kamor je uvrščeno glede na glavno dejavnost. Poleg računovodskih izkazov na ocenjeno verjetnost neplačila vpliva tudi sektorska podskupina v katero je glede na registrirano glavno dejavnost uvrščeno podjetje ter relativni položaj podjetja v okviru sektorske podskupine. Ker se tveganja oziroma pojavnost dogodka neplačila po posameznih sektorskih podskupinah razlikujejo, se tudi te razlike upoštevajo pri oceni verjetnosti neplačila in posledično pri pripisu bonitetne ocene za posamezni ocenjevani poslovni subjekt;
- relativni položaj posamezne sektorske podskupine v primerjavi z drugimi sektorskimi podskupinami.
V dokumentu št.408-168/2015-2 je med drugim tudi zapisano: »Hipotetično je sicer mogoče da bi podjetje, ki bi na dan 31.12. imelo registrirano drugo glavno dejavnost imelo drugačno bonitetno oceno, saj je uspešnost poslovanja odvisna od okolja, v katerem podjetje deluje. Pojavnost insolventnega dogodka je zaradi narave poslovanja podjetij po gospodarskih panogah bistveno različna. V letih gospodarske krize so se te razlike med panogami še povečale, zato njihovo upoštevanje prispeva k bolj natančni oceni verjetnosti za nastop insolventnega postopka.«

Po pregledu Razpisne dokumentacije ugotavljamo tudi, da se lahko na predmetno javno naročilo prijavijo podjetja z različnimi registriranimi glavnimi dejavnostmi, kar pomeni, da je sporen pogoj diskriminatoren, saj je lahko podjetje z registrirano glavno dejavnostjo F 41.200 - Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb v slabšem položaju kot na primer podjetje z registrirano glavno dejavnostjo M71.129 Druge in inženirske dejavnosti. To dejstvo pa ZJN-3 izrecno prepoveduje v 7. členu. Kršenje tega člena pa ne predstavlja prednosti za naročnika, saj je kot bomo pojasnili v nadaljevanju bonitetna ocena SB6, popolnoma sprejemljiva.

Povzeto po »Metodologija za določanje bonitetnih ocen poslovnih subjektov (gospodarskih družb, zadrug in samostojnih podjetnikov), Kratek opis metodologije, Ljubljana, maj 2014 (vir: http://www.ajpes.si/): Povprečna napovedana verjetnost neplačila za gospodarske družbe oziroma samostojne podjetnike v šestem bonitetnem razredu (bonitetna ocena SB6) je približno enaka povprečni napovedani verjetnosti neplačila kot velja za vse slovenske gospodarske družbe oziroma vse slovenske samostojne podjetnike. Družba z bonitetno oceno SB6 dosega takšne vrednosti kazalnikov, ki odražajo dejavnike tveganja za nastop dogodka neplačila, da je modelsko ocenjena verjetnost nastopa dogodka neplačila nižja od povprečja za vse slovenske družbe. Skladno z navedenim je tako bonitetna ocena SB6, ki jo predlagamo, povprečna, sprejemljiva in sorazmerna s predmetom javnega naročanja, saj, upoštevaje predmet, načelo sorazmernosti in načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki, povprečna bonitetna ocena (SB6) v polnosti zadostuje zahtevam za izkazovanje ustrezne ekonomske sposobnosti ponudnika. Specifike predmetnega javnega naročila namreč niso take, ki bi zahtevale drugačno, boljšo ekonomsko sposobnost ponudnikov. To toliko bolj velja za predmetno javno naročilo, ki bi lahko glede na registracijo glavne dejavnosti spadalo pod tip vrste dejavnosti F 42.130 Mostov in predorov. Ta pa glede na metodologijo AJPES imajo ponderirano slabšo bonitetno oceno.

Izračunana bonitetna ocena upošteva sektorsko specifiko, zato so podjetja, ki imajo primarno dejavnost Gradnja mostov in predorov, št. F42.130, so v slabšem položaju kot podjetja z drugačno registrirano glavno dejavnostjo, ki tudi lahko konkurirajo na predmetnem javnem razpisu. V prid naši trditvi govori tudi pojasnilo Ajpes št. 408-125/2014 z dne 04.07.2014, ki je bilo poslano proračunskim uporabnikom. Iz pojasnila izhaja, da podjetja, ki imajo gradbeništvo kot osnovno dejavnost so bolj tvegana, vendar ne po krivdi samega podjetja, ampak celotne panoge, kar pa je v luči javnega naročanja, diskriminatorno.


Dalje ugotavljamo, da je dikcija »Ponudnik lahko predloži tudi bonitetno oceno Moody's, bonitetno oceno S&P oziroma Fitch, ali drugo primerljivo oceno institucije, povsem neustrezna, kot bomo navedli v nadaljevanju.

Prvič:
- bonitetne ocene Moodys, S&P, Fitch namenjene večjim institucijam in institucionalnih vlagateljem, bankam, itd. in jih manjša podjetja ne morejo pridobiti. Zagotovo pa ne v tako kratkem času, saj so to posebni produkti, ki temeljijo na analizah. http://www.spratings.com/en_US/understanding-ratings#thirdPage

Drugič:
- naročnik sicer dopušča tudi druge bonitetne, ki uporabljajo standard Basel II. Ta standard se ne uporablja, za izdelavo bonitetnih ocen, ampak ugotavljanje kapitalske ustreznosti institucij: »Basel II oziroma novi kapitalski sporazum je priporočilo za oblikovanje politik v zvezi z obvladovanjem tveganj in, posplošeno rečeno, določa koliko kapitala mora banka oziroma druga finančna institucija imeti glede na nivo finančnih in operativnih tveganj, s katerimi se sooča. Tako so določene zahteve za upravljanje s tveganjem in izračunom potrebnega kapitala, ki naj bi zagotavljale stabilnost institucij in s tem finančnega sistema. Sporazum ni zavezujoč, torej zakonska obveza za banke oziroma druge finančne institucije, vendar je mednarodno uveljavljen in se ga uporablja po vsem svetu. Uporabljen je bil kot podlaga za oblikovanje evropskih bančnih smernic oziroma direktiv in ga morajo članice EU upoštevati v svoji zakonodaji. Predhodnik Basel I je bil oblikovan leta 1988, Basel II pa leta 2004 (sprejet 2006). V Sloveniji ga banke uporabljajo od 2007. Kritika starega sporazuma (Basel I) je bila, da ne upošteva v zadostni meri nekreditna tveganja, ki pridobivajo na pomenu, saj se je osredotočal na kvantitativno merjenja kapitalske ustreznosti, premalo pa na kvalitativni vidik. Basel II je osnovan na treh stebrih: minimalne kapitalske zahteve (Minimal Capital Requirements), regulativni nadzor (Supervisory Review) in tržna disciplina (Market Discipline). V primerjavi s predhodnikom se bistvene novosti navezujejo na zadnja dva stebra. Sporazum je bil pripravljen s strani Baselskega odbora za nadzor bank (Basel Committee on Banking Supervision), slednji je bil ustanovljen leta 1974 s strani guvernerjev centralnih bank desetih najrazvitejših držav, združenih v skupino G-10.

Tretjič:
- trenutna veljavna regulative je Basel III.

Četrtič:
- v kolikor je naročnik določil, da lahko predloži ponudnik tudi bonitetno ocenu drugih bonitetnih hiš, bi moral tudi za vse te objaviti primerjalno lestvico. Namreč za nekatere je določil primerjavo, ne pa za vse dopustne.

Polčge zgornjih navedb naj omenimo še dejstvo, da je Ajpesova bonitetna ocena komercialna storitev, kot taka ne bi smela biti edini pogoj, ampak bi moral dopustiti tudi druge ocene, drugih komercialnih agencij.

Pregledali smo tudi javna naročila, ki jih je naročnik objavil v zadnjem obdobju (1leta) in ugotavljamo, da je naročnik vedno zahteval minimalno bonitetno oceno SB6. Glej JN 001778/2019:  Izvedba objektov za prečkanje doline Glinščice pri izgradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper. Povečanje pogoja v tem javnem naročilu je zato nenavadna in odstopa od prakse naročnika.

Naročnika zato pozivamo, da spremeni sporni pogoj in popravi razpisno dokumentacijo.

Hvala.

ODGOVOR št. 44

Spoštovani,

Pogoj, ki se nanaša na bonitetno oceno ne pomeni kršitve 1. odstavek 5. člena ZJN-3. Naročnik lahko določi pogoje za sodelovanje glede ekonomskega in finančnega položaja (kamor spada tudi zahteva v zvezi z bonitetno oceno), kadar presodi, da je potreben za zagotovitev potrebne ekonomske in finančne zmogljivosti za izvedbo javnega naročila. Pogoji, ki so navedeni v petem odstavku 76. člena ZJN-3 niso našteti taksativno (na način, da bi bili možno zgolj in le ti pogoji), pač pa primeroma, tako da ne izključuje možnosti uporabe drugih pogojev. Tudi DKOM je že odločala o pogoju vezano na bonitetno oceno in tak pogoj dopustila.
Naročnik svojo zahtevo glede bonitetne ocene opira na določbo petega odstavka 76. člena, ki v zadnjem stavku določa, da naročnik lahko zahteva ustrezno raven zavarovanja poklicnega tveganja, ki se ga poleg zavarovanj odgovornosti razume tudi v obliki tveganj vezanih na sposobnost za poravnavo zapadlih obveznosti/plačil, kar bonitetna ocena izkazuje. Namen bonitetne ocene je ugotavljanje finančne stabilnosti poslovanja ponudnika in s tem njegove finančne zmožnosti za izvedbo naročila.
Celovito preverjanje pogojev finančne narave v konkretnem primeru je bistvenega pomena iz več razlogov, pri čemer sporna stopnja predstavlja sorazmeren pogoj. Predmetno javno naročilo je sofinancirano iz evropskih sredstev in posojil finančnih inštitucij in je zato, s stališča nujnega in doslednega sledenja terminskemu planu, povezano z visokimi tveganji. Morebitne zamude niso mogoče, oziroma imajo za naročnika izrazito negativne posledice v smislu izgube sredstev ali celo posledično nezmožnost dokončanja javnega naročila. Zato je naročnik dolžan pogoje za ugotavljanje usposobljenosti postaviti tako, da bodo v čim večji možni meri zmanjšana tveganja podpovprečne finančne sposobnosti gospodarskih subjektov.
V okviru navedenega je potrebno dodatno poudariti pomen finančne stabilnosti ponudnika v relaciji s predvideno višino ocenjene vrednosti predmeta javnega naročila in posledično višino mesečnih situacij, predpostavko vključenosti številnih podizvajalcev, dobaviteljev, ki imajo potencialno drugačno plačilno dinamiko od tiste, ki jo terja naročnik od glavnega izvajalca, s čimer se vzpostavlja tveganje, da izvajalec del, v kolikor ni finančno stabilen glede poplačevana, ne bo mogel slediti, kar pa se preverja z bonitetno oceno. Prav tako je treba finančno stabilnost ponudnika presojati z vidika trajanja izvedbe del, pri čemer mora biti ponudnik tudi v primeru sprememb razmer v poslovnem okolju sposoben poravnavati svoje obveznosti.
Ocena SB5 pomeni, da je verjetnost nastopa dogodka neplačila nižja kot v povprečju za vse slovenske družbe, pri oceni SB6 pa je zmožnost gospodarske družbe za poravnavanje obveznosti sicer še vedno nadpovprečna, a je zaradi eksponentnega naraščanja verjetnosti neplačila po bonitetnih razredih približno 60-im odstotkom vseh slovenskih družb pripisana višja bonitetna ocena. Takšna družba je ob normalnih tržnih razmerah še vedno sposobna poravnavati svoje obveznosti, a je močno občutljiva na razmere v poslovnem okolju. Glede na dejstvo, da je izvedba projekta odvisna od doslednega sledenja terminskemu planu, ima naročnik utemeljene razloge, da zahteva boljšo ali vsaj povprečno bonitetno oceno, pri kateri ni eksponentnega naraščanja nevarnosti dogodka neplačila (Odločitev DKOM št. 018-046/2014-9 z dne 11. 3. 2014).

Naročnik navedenega pogoja v 3.2.2.3 (SBON-1 do SBON-5 ) ne bo spremenil, saj je le-ta sorazmeren predmetu javnega naročila, naročnik pa spreminja dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila na način, da bo v primeru predložitve skupne prijave dovolj, da pogoj izpolnjuje vsaj eden izmed partnerjev.

V točki 3.2.2.3 Ekonomski in finančni položaj se okence »POMEMBNO« spremeni, tako da se glasi:

»V kolikor ponudnik ne predloži dokazil skupaj s prijavo za sodelovanje, ga bo naročnik k predložitvi pozval naknadno.
Pogoj ne velja za podizvajalce, v primeru skupne prijave pa mora pogoj izpolnjevati vsaj eden izmed partnerjev. Tisti izmed partnerjev, ki izkazuje izpolnjevanje navedenega pogoja mora dodatno izkazovati povprečni čisti prihodek od prodaje v letih 2016, 2017 in 2018 v višini najmanj 75.000.000,00 EUR, od tega v zadnjem poslovnem letu (2018) najmanj 75.000.000,00 EUR. Če podjetje posluje krajši čas, mora izkazati zahtevano povprečje za vsa tri leta, kar pomeni, da mora imeti toliko večji povprečni čisti prihodek v času obstoja, da bo dosegel zahtevano povprečje in prihodek, ki je zahtevan za leto 2018.V primeru, če se v tem pogoju gospodarski subjekt sklicuje na kapacitete tretjega (bodisi da je podizvajalec ali ne), naročnik zahteva, da mora biti v prijavi predložena podpisana izjava subjekta, na katerega kapacitete se sklicuje, oziroma skupen dogovor teh subjektov, iz katerega izhaja, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo javnega naročila (3. odstavek 81. člena ZJN-3).
Naročnik bo kot ustrezna štel dokazila, ki so izdana v obdobju dveh mesecev pred dnevom roka za prejem prijave ali v obdobju dveh mesecev po dnevu roka za prejem prijave.«

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   13:01

VPRAŠANJE št. 45
Pozdravljeni,

Naročnik je v razpisni dokumentaciji opredelil :

Točka 3, točka 3.2.3, 2. Kadrovska sposobnost

Med zahtevanimi pogoji za vodjo gradnje, vodjo del za izkop in osnovno podgradnjo predora, vodjo del za strojna dela ter tehničnega vodjo del je med zahtevanimi pogoji tudi vpis v imenik pri IZS oz. imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.

Obrazec 3: Izjava ponudnika o nominiranih kadrih in izpolnjevanju njihovih referenčnih zahtev

Med zahtevanimi pogoji za kadrovsko sposobnost (točka 3.2.3., 2. kadrovska sposobnost) je za vodjo gradnje, vodjo del za izkop in osnovno podgradnjo predora, vodjo del za strojna dela ter tehničnega vodjo del navedeno, da mora biti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu sklenjene pogodbe vpisan v imenik pri IZS oz. imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu pri Ministrstvu za infrastrukturo. Obrazec 3 Izjava ponudnika o nominiranih kadrih in izpolnjevanju referenčnih zahtev, ki ga je treba skladno s Poglavjem 4 Obrazci naročnika predložiti že v prijavi za sodelovanje (in torej precej časa pred sklenitvijo pogodbe) pa na drugi strani zahteva, da je treba pri omenjenih inženirjih navesti številko vpisa v imenik IZS oz. identifikacijsko številko vpisa v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu.

S pogojevanjem vpisa zgoraj omenjenih kadrov v imenik pri IZS oz. v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu naročnik krši tako 5. (načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki) kot tudi 7. člen (načelo enakopravne obravnave ponudnikov) ZJN-3, kar predstavlja razlog za vložitev revizijskega zahtevka. Naročnik si je s takim ravnanjem a) zaprl možnost pridobiti ugodnejšega ponudnika iz tretje države ter b) omejil izbor na majhno število ponudnikov. S tem je kljub veliki vrednosti naročila nedopustno omejil konkurenco.

Na podlagi navedenega naročnika pozivamo, naj ustrezno spremeni pogoje pod točko 3.2.3., točka 2 (Kadrovska sposobnost), in sicer v tabeli (Zahtevani pogoji) pod zap. št. 1, 2, 3, in 4 ter pri Obrazcu 3 izjava ponudnika o nominiranih kadrih in izpolnjevanju njihovih referenčnih zahtev, kjer se zahteva »Številka vpisa v imenik IZS« (Strokovni kader 1 vodja gradnje; Strokovni kader 2 Vodja del za izkop in osnovno podgradnjo predora; Strokovni kader 2 vodja del za izkop in osnovno podgradnjo predora; Strokovni kader 3 Vodja del za strojna dela) oz. »identifikacijska številka vpisa v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu« (Strokovni kader 4 tehnični vodja del (po ZRud-1), na način, da bodo ponudniki, ki niso iz Slovenije, ustrezno kadrovsko sposobnost lahko dokazovali tudi na druge načine, kot npr. z vpisom v tujo inženirsko zbornico (če obstaja) oz. odgovarjajoč tuj imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu (če obstaja).


ODGOVOR št. 45

Spoštovani,

Skladno z zahtevami v točki 3.2.3 (Kadrovska sposobnost) se za kadre zahteva vpis v IZS oz. imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu šele 15 delovnih dni po prejemu sklenjene pogodbe. Skladno z veljavno zakonodajo morajo biti nominirani kadri najkasneje pred pričetkom izvedbe del vpisani v ustrezen imenik v Republiki Sloveniji.
Obrazcev kandidatom v delu, ki se nanaša na številko vpisa v imenik IZS oz. identifikacijsko številko vpisa v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu ni potrebno izpolniti.

Naročnik dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v tem delu ne bo spreminjal.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   13:24

VPRAŠANJE št. 46
Vprašanje št. 4

Spoštovani,
Naročnik v točki 3.2.2.3. razpisne dokumentacije določa, da mora ponudnik imeti ustrezno bonitetno oceno. Ponudnik ima pridobljeno bonitetno oceno AAA, vendar slednja ni izdana skladno z bančnimi standardi BASEL II. Ponudnika zanima, ali lahko pogoj ustrezne bonitetne ocene dokaže tako, da predloži ustrezno bonitetno oceno svoje edine družbenice, skladno z 81. členom ZJN-3.
Ali razumemo pravilno, da mora v tem primeru edina družbenica predložiti ESPD obrazec, ni pa potrebno predložiti zanjo nobenih drugih dokazil?

Najlepša hvala in lep pozdrav.

Vprašanje št. 5

Spoštovani,
Ponudnika zanima, ali lahko priloži dvojne overjene prevode, npr. najprej overjen prevod iz originalnega jezika v angleški jezik, nato pa overjen prevod iz angleškega jezika v slovenski jezik.

Najlepša hvala in lep pozdrav.

Vprašanje št. 6

Spoštovani,
Točka 2.2.10 razpisne dokumentacije določa, da bo moral kandidat v drugi fazi predložiti bančno garancijo za resnost ponudbe, izdano s strani prvovrstne banke države članice ali tuje banke. Ali pravilno razumemo, da v primeru, če je bančna garancija za resnost ponudbe izdana s strani tuje banke (registrirane izven EU), ni potrebno, da je izdana preko korespondenčne banke v državi naročnika (to je v Sloveniji).

Najlepša hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR št. 46

Spoštovani,

4. Na prvi del vprašanja naročnik ne more odgovoriti, ker ne ve za lestvico katere bonitetne hiše gre. V kolikor uporabljena metodologija ni BASEL II, bo moral kandidat izkazati primerljivost uporabljene metodologije z metodologijo BASEL II.
V primeru, če se v tem pogoju gospodarski subjekt sklicuje na kapacitete tretjega (bodisi da je podizvajalec ali ne), naročnik zahteva, da mora biti v prijavi predložena podpisana izjava subjekta, na katerega kapacitete se sklicuje, oziroma skupen dogovor teh subjektov, iz katerega izhaja, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo javnega naročila (3. odstavek 81. člena ZJN-3).
Potrebno je predložiti ESPD obrazce, prav tako bo potrebno predložiti dokazila, s katerimi se izkazuje neobstoj izključitvenih razlogov.

5. Lahko.

6. Bančna garancija za resnost ponudbe bo morala biti izdana s strani banke v državi naročnika ali s strani tuje banke preko korespondenčne banke v državi naročnika.
Naročnik spreminja dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila tako, da v točki 2.2.10 Zavarovanje za resnost ponudbe na koncu točke doda nov odstavek, ki se glasi:
»Zavarovanje za resnost ponudbe mora biti izdano s strani:
- banke v državi naročnika ali
- tuje banke preko korespondenčne banke v državi naročnika.«

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 09.12.2019   13:26

VPRAŠANJE št. 47
Ali se lahko oseba, ki je navedena v referenci za delovno silo, kasneje v postopku ali po njem zamenja in nadomesti z drugo osebo, ki prav tako ustreza kriterijem Javnega naročila in bo vpisana v IZS?

ODGOVOR št. 47

Spoštovani,

Menjava kadrov do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila ni dopustna. Je pa menjava kadra mogoča v fazi izvajanja pogodbe v utemeljenih primerih, ob izpolnjevanju vseh zahtevanih pogojev in po predhodni potrditvi naročnika.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 10.12.2019   13:01

VPRAŠANJE št. 48
Po preučitvi razpisne dokumentacije ugotavljamo da je rok za dokončanje vseh del po pogodbi tehnično neizvedljiv. Pozivamo Naročnika da podaljša rok izvedba za vsaj 30 mesecev.

ODGOVOR št. 48

Spoštovani,

Rok za izvedbo vseh gradbenih del je določen na podlagi detajlnih terminskih planov, ki so jih izdelali projektanti.
Pri izkopnih delih so dnevni napredki po NATM tehnologiji določeni glede na predvidene geološke pogoje (osnovne in dodatne geološko geomehanske raziskave).
V roku izvedbe je predvideno da se glavne in servisne predorske cevi predorov T1 in T2 gradijo hkrati in vzporedno iz smeri Divača in smeri Koper.
To pomeni, da bo hkrati aktivnih 8 izkopnih čel (delovišč). To je razvidno tudi iz sezama mehanizacije, kjer je zahtevano najmanj 8 vrtalnih strojev.

Naročnik v tem delu ne bo spreminjal dokumentacije v zvezi z oddajo naročila.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 49
Spoštovani,

prosimo potrdite, da razumemo pravilno, da se tehnična referenca za izgradnjo predorov po NATM metodi sešteva lahko iz različnih projektov, in ni potrebno, da je celotna dolžina predorskih cevi bila dosežena v istem projektu. Npr. v projektu 1 je skupna dolžina predorskih cevi 7 km (in prečni presek najmanj 70 m2), v projektu 2 pa je celotna dolžina predorskih cevi 3 km (in prečni presek najmanj 70 m2).

Najlepša hvala.

ODGOVOR št. 49

Spoštovani,

Ponudnik mora izkazati, da je v zadnjih desetih letih pred objavo predmetnega javnega naročila uspešno izvedel novogradnjo predorov zgrajenih po novi avstrijski metodi gradnje predorov (The New Austrian Tunnelling Method NATM) na trasi cestne ali železniške infrastrukture v skupni dolžini predorskih cevi najmanj 10,00 km in izkopne površine prečnega preseka najmanj 70,00 m2, od tega mora biti vsaj ena predorska cev dolžine najmanj 3,00 km, ostale predorske cevi pa dolžine najmanj 1,00 km.

Razumete pravilno, ni potrebno, da je bila celotna zahtevana dolžina dosežena v enem projektu. Lahko je sestavljena iz več projektov, pri čemer pa mora biti zadoščeno vsem navedenim zahtevam naročnika.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 50

Spoštovani,

smo veliko mednarodno podjetje, ki se ukvarja z gradbeništvom in smo izvedli že več večjih mednarodnih projektov. Kot je že navedel eden izmed ponudnikov, zahteva po predložitvi bonitetne ocene z namenom ugotavljanja finančne in poslovne usposobljenosti za gradbeništvo ni običajna.

Preverili smo možnosti pridobitve dokazil, kot jih zahtevate in so nam sporočili, da za izdelavo bonitetne ocene potrebujejo najmanj tri mesece, zato menimo, da vaša zahteva omejuje načelo zagotavljanja konkurence.

Naprošamo vas, ali lahko zahtevo glede ugotavljanje finančne in poslovne usposobljenosti spremenite in namesto predložitve bonitetne ocene zahtevate predložitev drugih primerljivih dokazi,l ali pa ustrezno podaljšate rok za predložitev ponudbe.

Lep pozdrav!

ODGOVOR št. 50

Spoštovani,

Naročnik je podaljšal rok za oddajo prijav do 17.1.2020. Zahteve v točki 3.2.2.3 (bonitetna ocena) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik ne bo spreminjal.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 51
Spoštovani,

smo veliko mednarodno podjetje, ki se ukvarja z gradbeništvom in smo izvedli že več večjih mednarodnih projektov.

Kot je že navedel eden izmed ponudnikov, zahteva po predložitvi bonitetne ocene z namenom ugotavljanja finančne in poslovne usposobljenosti za gradbeništvo ni običajna. Preverili smo možnosti pridobitve dokazil, kot jih zahtevate in so nam sporočili, da za izdelavo bonitetne ocene potrebujejo najmanj tri mesece, zato menimo, da vaša zahteva omejuje načelo zagotavljanja konkurence.

Naprošamo vas, ali lahko zahtevo glede ugotavljanje finančne in poslovne usposobljenosti spremenite in namesto predložitve bonitetne ocene zahtevate predložitev drugih primerljivih dokazi,l ali pa ustrezno podaljšate rok za predložitev ponudbe.

Lep pozdrav!

ODGOVOR št. 51
Spoštovani,

Naročnik je podaljšal rok za oddajo prijav do 17.1.2020. Zahteve v točki 3.2.2.3 (bonitetna ocena) dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila naročnik ne bo spreminjal.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 52

Pod točko ESPD IV/A je vprašanje, ali je ponudnik vpisan v poslovni register. Glede na to, da ponudnik ni registriran v EU in bo označen v tem delu z odgovorom "ne", ali lahko vseeno sodeluje na razpisu?

ODGOVOR št. 52

Spoštovani,

Registracija v EU ni zahtevana. Tudi ponudnik izven EU je praviloma vedno vpisan v register oz. ima ustanovni akt. V kolikor registracija v ustrezen register po pravu države, v kateri ima svoj sedež ponudnik, ni zahtevana, se vnese podatek, da je subjekt registriran, kot dokazilo pa se v tem primeru predloži zapriseženo lastno izjavo, da lahko ponudnik opravlja razpisano dejavnost, saj država sedeža ne zahteva posebne registracije za opravljanje dejavnosti.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 53

Dokazila imamo v PDF obliki. Pri izpolnjevanju ESPD so v delu III in IV vprašanja: "ali so te informacije na voljo v elektronski obliki". Možne so tri rešitve, zato vas prosim za ustrezno navodilo:
1. Ali je potrebno označiti odgovor kot "NE" in se dokazila naloži v PDF v EJN prijavnem obrazcu v delu "Druge priloge"?
2. Ali je potrebno označiti odgovor kot "DA" in predhodno naložiti na strežnik zahtevano dokazilo ter navesti pod URL ustrezen internetni naslov? Kaj se navede v tem primeru pod "oznako" in kje?
3. Ali je potrebno izvesti oboje pod navedeni točki 1. in 2.

ODGOVOR št. 53

Spoštovani,

1. Da.
2. in 3. Ne uporabite prvo možnost. Opcija elektronske oblike je mišljena, če so informacije na voljo v elektronski obliki v javno dostopni spletni bazi v tem primeru bi zadoščala povezava na takšno javno dostopno uradno bazo.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 54

Tuje podjetje, ki bo nastopalo kot vodilni partner, pridobi enkrat letno finančno poročilo. Pridobljeno je bilo v začetku leta. Glede na to, da v njihovi državi ne morejo pridobiti vmesnih poročil, kar je tudi logično, saj so letna poročila, me zanima ali bo za vas tako poročilo sprejemljivo.

ODGOVOR št. 54


Spoštovani,

Naročnik je pri posamezni točki, glede na zahtevane pogoje, navedel kaj je potrebno predložiti kot ustrezno dokazilo. Prav tako pa si je pridržal pravico, da po potrebi zahteva dodatna dokazila.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 55

Spostovani
1. Obrazci ESPD morajo biti elektronsko podpisani.
Ali je možno podpisati z elektronskim podpisom, vloženim v tujini, ali je za podpis v Sloveniji treba izrecno zaprositi ?

2. Ali je še vedno mogoče, da ima ena oseba pooblastila vseh udeležencev in podpisuje svoje dokumente kot ESPD in obrazce v imenu vseh drugih ponudnikov v skupnosti ponudnikov ?

Lepi pozdrav,

ODGOVOR št. 55

Spoštovani,

1. Splošni pogoji sistema eJN predvidevajo, da ima subjekt, ki je oddal ponudbo, ustrezno pooblastilo za njeno podpisovanje in je ustvarjena presumpcija, da je z aktom oddaje v informacijskem sistemu lastnoročno podpisal ponudbo (vključno z ESPD obrazcem), za vse ostale sodelujoče gospodarske subjekte se lahko ESPD obrazec podpiše in odda v pdf obliki.
2. Da, v kolikor so predložena vsa potrebna (in ustrezna) pooblastila.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 11.12.2019   10:43

VPRAŠANJE št. 56

Spoštovani,

Ali pravilno razumemo, da ni ovir in se takšne prijave ne bodo izločile, če se hčerinska družba (v 100 % lasti družbe mame) prijavi v različnih vlogah v različnih prijavah hkrati, npr.

- prijava 1: hčerinska družba je glavni izvajalec, družba mati je podizvajalec;
- prijava 2: hčerinska družba se prijavi samostojno;
- prijava 3: hčerinska družba in družba mati nastopata kot konzorcij.

Najlepša hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR št. 56

Spoštovani,

Zaradi raznovrstnosti možnih situacij (razmerja povezanih družb, gospodarskih interesnih združenj ipd.) naročnik skladno s prakso DKOM in evropsko prakso ne sme vnaprej (a-priori) prepovedati vseh oblik tovrstnih razmerij (različne situacije povezanih družb), bo pa naročnik tovrstna razmerja obravnaval skladno z veljavno zakonodajo s področja javnega naročanja in konkurenčnega prava.
Naročnik pri tem pripominja, da nastopanje v ponudbi kot ponudnik (ali partner), potem pa v drugih ponudbah kot podizvajalec, praviloma ni sporno (kot podizvajalec subjekt ni podpisnik pogodbe z naročnikom). V primerih nastopanja ponudnika v več ponudbah (torej, ko bi ponudnik bil potencialno podpisnik pogodbe kot (so)izvajalec v več ponudbah) je naročnik dolžan preveriti morebitno kršitev načel varstva konkurence v primeru tovrstnih oddaj (konkretno v drugi fazi postopka ob oddaji ponudb).
Kot primer kršitev načela varstva konkurence bo naročnik štel npr. situacijo, ko bi ponudnik A v drugi fazi oddal ponudbo za ceno 100 (s formalno pomanjkljivostjo) ter ponudnik A s partnerjem B naslednjo najugodnejšo ponudbo za ceno 110, pa ponudnik A po pozivu ne bi odpravil formalne pomanjkljivosti z namenom, da bi naročnik moral izbrati drugo najugodnejšo ponudbo.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 11.12.2019   10:52

VPRAŠANJE št. 57
Spoštovani Naročnik,

Zanima nas, ali lahko potencialni ponudnik/prijavitelj nastopa v večih ponudbah/prijavah in sicer enkrat kot partner pri ponudbi/prijavi in v drugi ponudbi/prijavi kot nominiran podizvajalec?

Zahvaljujemo se Vam za odgovor.


ODGOVOR št. 57

Spoštovani,

Na vprašanje je naročnik že odgovoril, in sicer glejte odgovor št. 56, datum objave: 11.12.2019 10:43.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 58

Spoštovani,
Ponudnik je v 100 % lastništvu druge družbe (v nadaljevanju: družba mati). Obe družbi sta ustanovljeni v isti državi. Ponudnik hčerinska družba in družba mati izpolnjujeta pogoje za sodelovanje. Tako družba mati kot ponudnik bi oddala vsak svojo samostojno prijavo za sodelovanje. Iz vsebine razpisne dokumentacije in tudi iz zakona o javnem naročanju po našem mnenju ne izhaja, da povezani družbi (to je ponudnik in družba mati) ne bi smeli samostojno, vsaka zase, oddati prijave in sodelovati na javnem naročilu.

Prosim potrdite, da je pravilno naše razumevanje, da naročnik ne bo izločil prijave ponudnika in prijave družbe matere zgolj zato, ker sta povezani družbi.

Prosim potrdite, da ni ovir za dve samostojni prijavi, tako družbe matere kot ponudnika hčerinske družbe, če družba mati zagotovi ponudniku kapacitete v zvezi z bonitetno oceno. Z drugimi besedami, vloženi sta dve prijavi:
- prijava 1: hčerinska družba, ki ji kapacitete zagotovi družba mati in
- prijava 2: družba mati.

Najlepša hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR št. 58

Spoštovani,

Na vprašanje je naročnik že odgovoril, in sicer glejte odgovor št. 56, datum objave: 11.12.2019 10:43.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 11.12.2019   11:14

VPRAŠANJE št. 59

Ali lahko podjetje A, ki je prevzelo podjetje B, uporabi reference podjetja B ?
Ali matična družba lahko uporabila reference hčerinske družbe Holdinga ?
Ali lahko ponudnik reference zagotovi s podizvajalcem?
Prosimo, da podaljšate rok za oddajo ponudb in s tem omogočite, da na razpisu sodelujejo tudi tuja podjetja. Zahtevate sodne prevode v slovenski jezik za vso dokumentacij, kar pa zahteva svoj čas, zato vas pozivamo, da podaljašte rok za oddajo vsa za 10 dni.

ODGOVOR št. 59

Spoštovani,

1. Lahko, v kolikor je to skladno z veljavno zakonodajo (Zakon o gospodarskih družbah, Zakon o javnem naročanju,).
2. V kolikor bodo v prijavi predložene reference hčerinskega podjetja, mora le-ta nastopati v prijavi, skladno z zahtevami določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
3. Ponudnik lahko reference zagotavlja s podizvajalcem, vendar ne za dela po prvi alineji podtočke 1. točke 3.2.3 (predori), saj gre za ključna dela, za katera naročnik zahteva, da jih opravi ponudnik sam (četrti odstavek 81. člena ZJN-3).
4. Naročnik je podaljšal rok za oddajo prijav do 17.1.2020.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 11.12.2019   12:42

VPRAŠANJE št. 60
Spoštovani,

Naročnik v zvezi s Tehničnim vodjem del (po Zrud-1) v točki 2 razpisne dokumentacije zahteva, da se mora nominirani vodja dela v 15 delovnih dneh po prejemu sklenjene pogodbe vpisati v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu za področje tehničnega vodenja rudarskih del.

Ponudnik opozarja naročnika, da je takšen pogoj diskriminatoren do tujih ponudnikov, ki nameravajo nominirati tuje kadre. Postopek vpisa v imenik ni odvisen od ponudnika, ampak od Ministrstva za infrastrukturo, ki ima že samo na podlagi zakona določen 60-dnevni rok za odločitev. Tuji ponudnik ne more »izsiliti« od Ministrstva za infrastrukturo, da izda odločbo o vpisu v roku 15 delovnih dni. Na drugi strani pa je nesprejemljivo zahtevati od ponudnikov, da »zgolj na zalogo« izvajajo vnaprej ustrezne registracije, saj je to povezano z nepotrebnimi stroški za ponudnike. Ponudnik zato poziva naročnika, da zahtevo po vpisu v omenjeni imenik spremeni na način, da izbriše postavljeni rok za vpis v ustrezen imenik.

Lep pozdrav.


ODGOVOR št. 60

Spoštovani,

Skladno z zahtevami v točki 3.2.3 (Kadrovska sposobnost) se za kadre zahteva vpis v IZS oz. imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu šele 15 delovnih dni po prejemu sklenjene pogodbe. Skladno z veljavno zakonodajo morajo biti nominirani kadri najkasneje pred pričetkom izvedbe del vpisani v ustrezen imenik v Republiki Sloveniji.

Naročnik v tem delu ne bo spreminjal dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 11.12.2019   14:11

VPRAŠANJE št. 61
Pozdravljeni!
Glede na vaš odgovor, da Naročnik pogoja v 3.2.2.3 (SBON-1 do SBON-5 ) ne bo spremenil, Ponudnik pa lahko predloži tudi bonitetno oceno Moody's, bonitetno oceno S&P oziroma Fitch, ali drugo primerljivo oceno institucije, ki uporablja metodologijo mednarodnih bančnih standardov BASEL II, vas pozivamo, da za najmanj 21 dni podaljšate rok za oddajo prijave.
Utemeljitev:
Kot tuje podjetje izven EU moramo naročiti izdelavo bonitetne ocene pri instituciji ki uporablja metodologijo mednarodnih bančnih standardov BASEL II. Za ta namen moramo vso našo relevantno dokumentacijo prevesti v angleški jezik. Po izdelavi bonitetne ocene, pa moramo to prevesti še v slovenski jezik.
V kolikor drži vaša navedba da "2TDK razpisne dokumentacije za glavna gradbena dela ni prilagodila nobenemu gradbincu, ne domačemu in ne tujemu«, pričakujemo, da boste omogočili pripravo kvalitetne prijave tudi podjetjem izven EU.


ODGOVOR št. 61

Spoštovani,

Naročnik je podaljšal rok za oddajo prijav do 17.1.2020.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 62

Spoštovani,

glede na to, da je potrebna veliko priprave dokumentov in vsi dokumenti morajo biti prevedeni v slovenščino in ker je sodnih tolmačev zelo omejeno, naprošamo za podaljšanje roka za prijavo za dva tedna in sicer do 3. januarja 2020.

Že sedaj je jasno, da bodo tolmači zelo težko svoje delo opravili pravočasno.

Ali lahko prošnji ugodite?

Lep pozdrav

ODGOVOR št. 62

Spoštovani,

Naročnik je podaljšal rok za oddajo prijav do 17.1.2020.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 63
Spoštovani,

v povezavi z rokom za oddajo prijav vljudno prosimo naročnika za podaljšanje roka za oddajo prijav in tudi za podaljšanje roka za postavitev vprašanj. Naročnik je prve bolj vsebinske odgovore podal šele 14 dni po objavi razpisne dokumentacije in le en teden pred iztekom roka za oddajo vprašanj. Pri tem ni zanemarljivo, da morajo tudi ponudniki odgovore prevajati, da sploh razumejo pojasnila, kar jim niti ne omogoči, da bi lahko odgovore pravočasno preučili in postavili nova dodatna vprašanja. Tudi sicer (vsaj po količini vprašanj, ki smo jih mi postavili), ni odgovorjenih še precej vprašanj. Glede na navedeno bodo ponudniki (zlasti tuji) ovirani pri oddaji prijave, saj dejansko ne bodo mogli z naročnikom pravočasno preveriti vseh nejasnosti, prav tako pa ne pravočasno zbrati vseh informacij in dokazil, da bi oddali ustrezno ponudbo. Tuji ponudniki namreč morajo npr. vsa potrdila o referenčnih projektih (tako za kadre kot tudi za projekte) še prevajati v slovenski jezik, težave pa imajo tudi pri izpolnjevanju obrazcev. To še dodatno ovira njihovo oddajo ponudbe in jih postavlja v neenakopraven položaj s slovenskimi ponudniki.

Iz odgovorov je razvidno, da je to problem vseh tujih ponudnikov, ne samo nas, zato menimo, da je predlog za podaljšanje roka utemeljen.

Dodatno je predlog utemeljen tudi z urejanjem registracije v e-jn, ki je zaradi predhodne pridobitve slovenske davčne številke, praktično zamudno in obstaja možnost, da se zaradi administrativnih ovir ponudnik ne bo mogel prijaviti na javno naročilo.

Najlepša hvala!


ODGOVOR št. 63

Spoštovani,

Naročnik je podaljšal rok za oddajo prijav do 17.1.2020, prav tako bo podaljšan rok za postavitev vprašanj do 16.12.2019 do 10. ure.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 64
Celotna razpisna dokumentacija je na portalu objavljena v slovenskem jeziku. Tuj ponudnik mora celotno tehnično in razpisno dokumentacijo najprej prevesti v lasten jezik, da bi jo sploh razumel in pričel s pridobivanjem zahtevanih dokazil. Naknadno pa bo moral vsa dokazila, ki jih bo predložil v ponudbo ponovno prevesti in sicer glede na zahtevo naročnika s strani sodnega prevajalca oz. tolmača. Projekt je izredno obsežen in zahteven, zato od ponudnikov posledično zahteva strokoven in odgovoren pristop pri pripravi celotne dokumentacije. Glede na obsežnost in zahtevnost prevodov prosimo naročnika, da rok za oddajo ponudbe podaljša za vsaj mesec dni.

ODGOVOR št. 64

Spoštovani,

Naročnik je podaljšal rok za oddajo prijav do 17.1.2020.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 11.12.2019   14:20

VPRAŠANJE št. 65
Pozdravljeni,

Glede na to, da je v Sloveniji le nekaj oseb, ki implementacijo BIM pristopa v fazi gradnje poznajo, pozivamo naročnika, da kot ustrezno referenco "BIM Manager-ja" zaposlenega pri izvajalcu, ki za lastne potrebe izdela BIM model in implementira BIM pristop v fazi gradnje (3D, 4D, 5D) šteje za ustrezno, kljub temu, da naročnik BIM pristopa ni zahteval oz. da kot referenco kadra naročnik upošteva potrjeno referenco s strani izvajalca.

Lep pozdrav

ODGOVOR št. 65

Spoštovani,

Skladno z določili dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila morajo biti referenčni projekti potrjeni s strani naročnika referenčnega dela, ki v predmetnem naročilu ne nastopa kot kandidat (ponudnik) ali njegov partner, če nastopa s partnerji, niti podizvajalec.

Naročnik bo za BIM managerja upošteval referenčna dela za izvedbo katerih je naročnik referenčnega dela izdal potrdilo o uspešni izpolnitvi pogodbenih obveznosti, ki so vključevale delo v BIM okolju.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 11.12.2019   15:01

VPRAŠANJE št. 66

Naročnik v točki 3.2.2.1 postavlja ekonomski pogoj, skladno s katerim gospodarski subjekt ne sme imeti v zadnjih 270 dneh pred rokom za oddajo prijave blokiranega nobenega transakcijskega računa. Naročnik kot dokazilo zahteva predložitev ESPD obrazca in navaja, da lahko zahteva dokazila, iz katerih je razvidno izpolnjevanje tega pogoja. Naročnika prosimo, da pojasni, kaj se šteje za ustrezno dokazilo. Pri tujih ponudnikih, ki imajo svoje transakcijske račune odprte pri različnih bankah po svetu, transakcijskih računov pa je zelo veliko (lahko tudi 50 ali več), ponudnik pa ne more pridobiti potrdil od vsake banke, saj ima vsaka banka svoja pravila in politiko izdanja različnih potrdil, je nemogoče pridobiti kot dokazilo npr. potrdila bank. Ali bo naročnik v prej navedenem primeru za ustrezno dokazilo štel izjavo, ki jo poda gospodarski subjekt pod kazensko in materialno odgovornostjo, da v zadnjih 270 dneh pred rokom za oddajo prijave gospodarski subjekt ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa v zadnjih 270 dneh pred rokom za oddajo prijave.

ODGOVOR št. 66

Spoštovani,

Na vprašanje je naročnik že odgovoril, in sicer glejte odgovor št. 27, datum objave: 8.12.2019 11:26.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 67

Naročnik v točki 3.2.2.1 postavlja ekonomski pogoj, skladno s katerim gospodarski subjekt ne sme imeti v zadnjih 270 dneh pred rokom za oddajo prijave blokiranega nobenega transakcijskega računa. Naročnik kot dokazilo zahteva predložitev ESPD obrazca in navaja, da lahko zahteva dokazila, iz katerih je razvidno izpolnjevanje tega pogoja. Naročnika prosimo, da pojasni, kaj se šteje za ustrezno dokazilo. Pri tujih ponudnikih, ki imajo svoje transakcijske račune odprte pri različnih bankah po svetu, transakcijskih računov pa je zelo veliko (lahko tudi 50 ali več), ponudnik pa ne more pridobiti potrdil od vsake banke, saj ima vsaka banka svoja pravila in politiko izdanja različnih potrdil, je nemogoče pridobiti kot dokazilo npr. potrdila bank. Ali bo naročnik v prej navedenem primeru za ustrezno dokazilo štel izjavo, ki jo poda gospodarski subjekt pod kazensko in materialno odgovornostjo, da v zadnjih 270 dneh pred rokom za oddajo prijave gospodarski subjekt ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa v zadnjih 270 dneh pred rokom za oddajo prijave.

ODGOVOR št. 67

Spoštovani,

Na vprašanje je naročnik že odgovoril, in sicer glejte odgovor št. 27, datum objave: 8.12.2019 11:26.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 12.12.2019   14:59

VPRAŠANJE št. 68
Prosimo naročnika za pojasnilo, ali se kadri, zaposleni pri kandidatu na podružnici, štejejo za kandidatov lastni kader?

ODGOVOR št. 68

Spoštovani,

Odgovor je DA.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 69
Pozdravljeni,

1. V točki 3.2.3 TEHNIČNA IN STROKOVNA SPOSOBNOST je pod pogojem št. 3. MEHANIZACIJA IN OPREMA v prvi povedi navedeno, da bo ponudnik moral zagotoviti VSO potrebno mehanizacijo in opremo, iz česar gre razumeti, da se zahteva nanaša na fazo izvajanja pogodbe. Hkrati pa naročnik predpisuje kot obvezno samo taksativno določeno mehanizacijo in opremo, ki ne zajema vse potrebne mehanizacije.

Prosimo naročnika, da potrdi, da se izjava nanaša izključno na v izjavi našteto mehanizacijo in opremo in ne na VSO potrebno mehanizacijo in opremo in da na dan roka za oddajo prijav še ni treba imeti zagotovljene te mehanizacije in opreme in da se kandidat z oddajo prijave zaveže, da bo taksativno našteto potrebno mehanizacijo in opremo imel zagotovljeno na dan podpisa pogodbe.

2. V točki 3.2.3 TEHNIČNA IN STROKOVNA SPOSOBNOST naročnik podaja zahtevo, da bo imel ponudnik zagotovljeno vso potrebno mehanizacijo in opremo. Ker popisi del še niso objavljeni, prosimo naročnika za potrditev, da bo v drugi fazi možna nominacija dodatnih subjektov, katerih zmogljivosti uporablja ponudnik.

Menimo, da veljavna zakonodaja ne preprečuje naročniku, da v drugi fazi omogoči dodajanje subjektov, katerih zmogljivosti uporablja ponudnik, pri tem pa kot pogoj za dopustnost ponudbe v drugi fazi opredeli tudi razloge za izključitev teh subjektov.

Lep pozdrav

ODGOVOR št. 69

Spoštovani,

Naročniku zadošča izjava glede zahtevane mehanizacije in opreme. V drugi fazi naročnik ne bo več preverjal sposobnosti. Pridobitev mehanizacije in opreme ne pomeni, da bo moral ponudnik navesti podizvajalce, saj zgolj najem opreme ne pomeni podizvajalskega razmerja. Naročnik torej v 2. fazi ne bo zahteval nominacije podizvajalcev za te potrebe.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 70

Spoštovani,
Naročniku predlagamo, da celotno dokumentacijo revidira z vidika pravilne uporabe izraza »kandidat« oz. »ponudnik«, saj se določene zahteve nanašajo na prvo fazo postopka in jih torej ponudnik sploh ne more izpolniti. Prav tako naj naročnik natančno revidira pravilnost uporabe izrazov »prijava« in »ponudba«.


ODGOVOR št. 70

Spoštovani,

Naročnik meni, da revidiranje ne bi prineslo nobene dodatne koristi, zgolj napačna označitev namreč ne predstavlja razlogov, zaradi katerih kandidati ne bi mogli oddati prijave (in ponudbe), napačna zamenjava izrazov pa ne vpliva na pravilnost izvedbe postopka. Gospodarski subjekti so kandidati do trenutka oddaje ponudb v prvi fazi (ne glede na morebitno napačno poimenovanje v razpisni dokumentaciji ali dodatnih pojasnilih), od oddaje ponudbe v 2. fazi dalje pa so ponudniki. Naročnik zato ne bo delal revizije dokumentacije, saj to ne vpliva na možnost gospodarskih subjektov oddaji prijavo ali ponudbo, niti jim zaradi tega ne more nastati nobena škoda.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 71
Pozdravljeni,

Naročnik v točki 2.2.10 ZAVAROVANJE ZA RESNOST PONUDBE opredeljuje prvovrstnost kot pogoj za ustreznost finančnega zavarovanja za resnost ponudbe. Ugotavljamo, da obenem naročnik v točkah 2.2.17 in 2.2.18 prvovrstnosti sploh ne opredeljuje kot obvezne, kar pomeni, da so možne zlorabe s strani ponudnikov iz tretjih držav, ki bodo v fazi izvedbe in v fazi garancijskega roka lahko jamčili z dejansko neunovčljivim finančnim zavarovanjem. Naročnika opozarjamo, da sta garanciji za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti in za odpravo napak v garancijskem roku še bistveno bolj pomembni, kot garancija za resnost ponudbe. Ker naročnik lahko pričakuje ponudnike iz različnih držav, katerih solidnosti bank ne pozna, naročnika pozivamo, da zahteve glede prvovrstnosti banke izdajateljice predpiše za vsa zahtevana finančna zavarovanja.

Lep pozdrav

ODGOVOR št. 71

Spoštovani,

Naročnik je tudi v točki 2.2.17 (Zahtevano zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti) in v točki 2.2.18 (Zavarovanje za odpravo napak v garancijskem roku) zahteval bančno garancijo prvovrstne banke.
V točki 2.2.10 je dodana definicija prvovrstne banke.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 72

Pozdravljeni,

Naročnika pozivamo, da objavi osnutek pogodbe. Prvi odstavek 67. člena ZJN-3 določa, da dokumentacija, objavljena na portalu javnih naročil ali preko njega, vsebuje najmanj tiste podatke, ki jih zahteva ZJN-3 ter osnutek pogodbe o izvedbi javnega naročila. Objava pogodbe v prvi fazi je torej za naročnika obligatorna.

S spoštovanjem

ODGOVOR št. 72

Spoštovani,

Vzorec pogodbe bo sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v drugi fazi.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 73

Spoštovani,
1)Naročnik v točki 2.2.12 ODLOČITEV O PRIZNANJU SPOSOBNOSTI v zadnjem odstavku navaja, da menjava gospodarskih subjektov, razen v primerih iz 81. člena ZJN-3, ni dopustna. Hkrati pa v točki 3.1 RAZLOGI ZA IZKLJUČITEV navaja, da bo v primeru, da bodo obstajali razlogi za izključitev podizvajalca, naročnik ponudnika pozval na zamenjavo podizvajalca. Iz navedenega izhaja, da obe določili nista usklajeni, saj v točki 2.2.12 manjka možnost zamenjave na podlagi 94. člena ZJN-3, medtem ko v točki 3.1 manjka možnost zamenjave na podlagi 81. člena ZJN-3. Predlagamo naročniku, da dokumentacijo v tem delu revidira in uskladi z veljavno zakonodajo ter v obeh izpostavljenih delih omogoči obveznost menjave tako na podlagi 81. člena ZJN-3, kot tudi na podlagi 94. člena ZJN-3.

2)Naročnik v točki 2.2.12 ODLOČITEV O PRIZNANJU SPOSOBNOSTI določa omejitev, po kateri sprememba podizvajalcev v drugi fazi ne bo mogoča. Prosimo naročnika, da potrdi, da bo ponudnik v drugi fazi lahko dodal podizvajalce, ki jih bo potreboval za izvedbo predmeta javnega naročila. Glede na trenutno razpoložljive podatke ne moremo z zagotovostjo vedeti, katera specialna opravila, ki jih izvajajo samo določeni gospodarski subjekti, bodo predmet popisov del. Glede na strogo prakso Državne revizijske komisije, da je treba kot podizvajalca priglasiti vsak gospodarski subjekt, ki bo dela izvajal na gradbišču po načrtih naročnika, se bo zagotovo zgodilo, da bi zaradi posamezne specialne postavke večina ponudnikov ostala brez možnosti oddati dopustno ponudbo. Menimo, da veljavna zakonodaja ne preprečuje naročniku, da v drugi fazi omogoči dodajanje podizvajalcev, pri tem pa kot pogoj za dopustnost ponudbe v drugi fazi opredeli tudi razloge za izključitev teh podizvajalcev.
V nasprotnem primeru pozivamo naročnika, da že v tej fazi razpisa objavi veljavne popise del za izvedbo.

Hvala za odgovor

ODGOVOR št. 73

Spoštovani,

Mišljeno je, da sprememba podizvajalcev, s katerimi bo kandidat izkazoval izpolnjevanje pogojev (tam kjer je tako primerno/mogoče glede na navedbe dokumentacije), ne bo mogoča; ponudnik pa bo lahko v drugi fazi (ali po sklenitvi pogodbe, skladno z veljavno zakonodajo) dodajal podizvajalce, če bo to zanj oportuno (menjava podizvajalcev, s katerimi je izkazoval izpolnjevanje pogojev za priznanje sposobnosti po podpisu pogodbe pa bo mogoča pod pogoji veljavne zakonodaje izključno s takšnimi, ki bodo izpolnjevali pogoje, ki jih je kandidat dokazoval s podizvajalcem, ki bo menjan). Navedeno je skladno s prakso DKOM glede možnosti menjav podizvajalcev.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 12.12.2019   16:37

VPRAŠANJE št. 74
Zaradi težav pri pridobivanju referenc na novih obrazcih, vas pozivamo, da dovolite, da se lahko referenca izkazuje tudi z drugim obrazcem, potrjenim od naročnika in predložitvijo drugih dokazil, ki dokazujejo navedbe, ki manjkajo na tem obrazcu in kot jih je določil naročnik s svojim obrazcem. Vključno s tem, da kakršnekoli navedbe npr, da je gospodarski subjekt referenčna opravil kvalitetno ali strokovno, jih je opravil za nas, in podobne navedbe izkazujejo enakovredno oceno referenčnega izkaza kot ga zahtevate vi. Taka je praksa Dkoma in več naročnikov v Republiki Sloveniji. S tem boste tudi preprečili v tem delu podaljšanje tega javnega naročila do izvedbe zaradi morebitnih vložkov revizij zaradi ''pik in vejic''.

ODGOVOR št. 74

Spoštovani,

Naročnik bo kot ustrezna štel tudi referenčna potrdila, ki niso na potrjena na predpisanih obrazcev, v kolikor so v njem vsebovani podatki, ki so potrebni za presojanje ustreznosti zahtevane reference. V kolikor iz referenčnih potrdil posamezni podatki niso razvidni, mora ponudnik poleg referenčnih potrdil predložiti dokazila, ki poleg potrjenega referenčnega dokazila izkazujejo izpolnjevanje zahtev.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 75
Pozdravljeni,

Projektant predorov po pogodbi za izdelavo PZI projektov zaradi nasprotja interesov ne more sodelovati v predmetnem naročili. Prosimo naročnika za potrditev, da projektant viaduktov na predmetnem projektu lahko sodeluje v ponudbi neglede na to, kje se v naravi konča meja viadukta (tudi če se konča v predoru).

Zahvaljujemo se za odgovor

ODGOVOR št. 75
Spoštovani,

Projektant predorov po pogodbi za izdelavo PZI projektov za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača Koper zaradi nasprotja interesov na more sodelovati v predmetnem naročilu.
Na odseku 1: Divača Črni Kal ni predvidenih viaduktov.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 76
Spoštovani,

Naročnik v točki 3.2.4 PRIJAVA ZA SODELOVANJE S PODIZVAJALCI zahteva od kandidata izvedbo skrbnega pregleda podizvajalca v skladu s smernicami OECD. Prosimo naročnika za potrditev, da je z dikcijo »pred sklenitvijo pogodbe« mišljena sklenitev pogodbe izbranega ponudnika z naročnikom (in ne podizvajalcem) in da torej kandidat oz. ponudnik ne more biti izločen iz postopka javnega naročila, če se odloči skrben pregled izvesti pred sklenitvijo pogodbe z naročnikom.

Hvala za odgovor

ODGOVOR št. 76

Spoštovani,

Potrjujemo vaše navedbe.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJEšt. 77
Spoštovani!

Zanima nas ali je pri novogradnji ali rekonstrukciji/nadgradnji ali spodnjega ustroja ŽELEZNIC v dolžini najmanj 2 km lahko priglasimo tudi tehnične izkušnje pri novogradnji ali rekonstrukciji/nadgradnji ali spodnjega ustroja PODZEMNE ŽELEZNICE.

Ker gre za zelo podobno oz. identično konstrukcijo pri železnicah in pri podzemni železnici, nas zanima ali lahko uveljavimo referenco za podzemno železnico?

ODGOVOR št. 77

Spoštovani,

V kolikor gre za identično konstrukcijo spodnjega ustroja podzemne železnice, kot pri železnicah, bo taka referenca ocenjena kot ustrezna.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 78
Spoštovani,

Ponudnik mora predložiti izjavo o zagotavljanju mehanizacije in opreme. Ali pravilno razumemo, da trenutno (to je v fazi prijave in preverjanja prijave) ponudniku še ni potrebno predložiti dokazila, da bo to opremo v času projekta imel na voljo?

Če naše razumevanje ni pravilno in je torej potrebno predložiti dokazilo, ali je dovolj, da ponudnik predloži zavezo, da bo opremo kupil?

Lep pozdrav


ODGOVOR št. 78

Spoštovani,

Vaše razumevanje je pravilno. Gre za obvezo v fazi izvajanja pogodbe.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 79

Prosimo, da pogoj točka 2.3 vodja del - za strojna dela spremenite in sicer v smislu, da je vodja del v zadnjih 20 letih pred objavo predmetnega javnega naročila vodil strojna dela pri novogradnji ali rekonstrukciji ali nadgradnji ali obnovi linijskega objekta dolžine najmanj 1000 m.
Omejevanja pogoja na izkušnje pri strojnih delih v predoru je nesmiselno omejevanje konkurence saj po našem vedenju v Sloveniji pogoj izpolnjuje le ena oseba, v tujini pa ne navajajo posebej strokovnjakov za izvedbo vodovoda, hidrantnega omrežja, .. Poleg tega je elektro-strojna oprema v predoru predmet drugega javnega naročila. S tem so predvidena strojna dela pri tem naročilu minimalna, primerljiva z izvajanjem strojnih del na drugih linijskih objektih.


ODGOVOR št. 79

Spoštovani,

Zahtevane reference so v skladu z velikostjo razpisanega posla in predvideno metodo gradnje predorov. Naročnik v tem delu ne bo spreminjal dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 80

Zaradi kompleksne in obsežene priprave dokumentacije, ki je potrebna za prijavo na razpis, naročnika prosimo za podaljšanje roka za oddajo prijave vsaj za 1 mesec, saj so v tujini prazniki do 6.1.2020. Pridobivanje referenc za podjetje in tako veliko število kadrov je v tujini dolgotrajni postopek, saj so referenčna potrdila zahtevana na vaših obrazcih ter sodno prevedena. V tujini naročniki niso vajeni večkrat potrjevati reference, ki so jih že potrdili v preteklosti, zato je ta postopek še bolj dolgotrajen. Prosimo vas, za enakovredno obravnavo potencialnih prijaviteljev, saj imajo slovenski potencialni prijavitelji prednost pred tujimi, saj je v Sloveniji utečena praksa, da se za vsako javno naročilo pridobiva nova referenčna potrdila - slovenskim naročnikom je ta praksa poznana in normalna, dočim pri tujih naročnikih moramo vložiti ogromno truda, da so nam pripravljeni potrditi reference na vaših obazcih.

Prav tako je kompleksno usklajevanje dokumentacije podizvajalcev in partnerjev. Dolgotrajni so postopki pridobivanje dokumentacije iz tujine in prevajanje le teh.

Prosimo za spoštovanje načela enakopravnosti ponudnikov in podaljšate rok za oddajo prijve, saj le tako bo nam omogočeno dovolj časa za pripravo kvalitetne in popolne prijave na javni razpis.

ODGOVOR št. 80

Spoštovani,

Naročnik je podaljšal rok za oddajo prijav do 17.1.2020.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 81
Ali lahko z eno referenco dokazujemo vse zahtevane referenčne pogoje ?

ODGOVOR št. 81

Spoštovani,

Da, v kolikor le-ta izpolnjuje vse zahteve naročnika, ki morajo biti natančno in nedvoumno opisane ter razvidne na način, kot je to predvideno v točki 3.2.3. dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 82
Razpis pripravljen tako, da ga v večini zahtev izpolnjujejo le tujci. v njihovih državah pridobivanje dokazil traja dlje, posebej zaradi zahtev v razpisa. Na naročnika apeliramo, da v kolikor želi dobiti pridobiti resne, kvalitetne prijave brez napak in nepotrebnih zapletov, večih ponudnikov, da podaljša rok za oddajo ponudbe za minimalno 1 mesec. Zaradi vmesnih praznikov je nujno, da je oddaja konec januarja.

hvala in lp

ODGOVOR št. 82

Spoštovani,

Naročnik je podaljšal rok za oddajo prijav do 17.1.2020.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 83
Pozdravljeni,

ali se lahko posamezni strokovnjak prijavi kot nominiran kader pri dveh različnih ponudnikih hkrati?

Lep pozdrav

ODGOVOR št. 83

Spoštovani,

odgovor je DA, pri čemer je potrebno upoštevati prakso DKOM, po kateri mora biti tak kader v določenih primerih prijavljen kot podizvajalec, ali biti pri določenem subjektu zaposlen.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 84
Ali lahko ponudnik nastopa kot nominiran podizvajalec istočasno tudi v ponudbi drugega ponudnika?

ODGOVOR št. 84

Spoštovani,

odgovor je DA.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 85
V razpisni dokumentaciji je pod točko 3.2.3. Tehnična in strokovna sposobnost pod zadnjo alinejo navedeno : Zahtevane referernce iz prve alineje mora izkazati ponudnik ( vodilni partner ali partner v skupnem nastopu). V javnih naročilih je praksa taka, da lahko izvajalec izpolnjuje referenčne pogoje s partnerjem ali najavljenim podizvajalcem. Prosim, da spremenite pogoja tako, da ga lahko izvajalec dokazuje tudi z najavljenim podizvajalcem.

ODGOVOR št. 85

Spoštovani,

Zahtevane reference iz prve alineje mora izkazovati ali vodilni partner ali partner v skupnem nastopu. Ker gre za ključna dela pri izvedbi predmeta javnega naročila je takšna zahteva skladna s četrtim odstavkom 81. člena ZJN-3 utemeljena.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 86

V prvem odstavku točke 2.2.18 je navedeno obdobje 12 let. Ali se to obdobje 12 let navezuje na veljavnost bančne garancije ali na dolžino garancije izvedenih del za odpravo napak? Ali je 12 let napaka glede na trajanje in gre morda za krajše obdobje garancije?

ODGOVOR št. 86

Spoštovani,

Obdobje 12 let se nanaša na obdobje veljavnosti garancije izvedenih del in posledično na obdobje veljavnosti bančne garancije za odpravo napak v garancijski dobi.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 87
Spostovani,
Uradni jezik razpisa za predkvalifikacijo za 1. del je Slovenian. Kakšne bodo razmere v drugem delu razpisnega postopka,
ko bo treba oddati ponudbe: tudi samo v slovenskem jeziku ali v dveh jezikih: slovenski in angleški

ODGOVOR št. 87

Spoštovani,

Postopek mora v celoti potekati v slovenskem jeziku, naročnik lahko posamezne dokumente ali dele dokumentacije pripravi ali dovoli predložitev tudi v tujih jezikih, in bo morebitna odstopanja v tej smeri navedel v objavi druge faze postopka.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 88
Spostovani,
Uradni jezik razpisa za predkvalifikacijo za 1. del je SLovenian. Kakšne bodo razmere v drugem delu razpisnega postopka, ko bo treba oddati ponudbe: tudi samo v slovenskem jeziku ali v dveh jezikih: slovenski in angleški?

ODGOVOR št. 88

Spoštovani,

Postopek mora v celoti potekati v slovenskem jeziku, naročnik lahko posamezne dokumente ali dele dokumentacije pripravi ali dovoli predložitev tudi v tujih jezikih, in bo morebitna odstopanja v tej smeri navedel v objavi druge faze postopka.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 12.12.2019   16:43

VPRAŠANJE št. 89
Prosimo, da pogoj točka 2.3 vodja del - za strojna dela črtate iz razloga, ker strojna dela v predoru skladno z opisom objekta v splošnih tehničnih pogojih niso predmet tega razpisa in bodo vključena v ločeno javno naročilo.

ODGOVOR št. 89

Spoštovani,

V opisu del splošnih tehničnih pogojev je na več mestih navedeno, da je predmet javnega razpisa tudi izvedba sistema požarne vode v predorih (kot npr. v 8. alineji opisa del na str. 8 ali predzadnji odstavek na strani 12), ki pomeni izvedbo strojnih inštalacijskih del. Strojna dela, ki bodo vključena v drug razpis, so dela za izvedbo prezračevanj v predorih in tehničnih prostorih. Pogoj za vodjo del za strojna dela v tem razpisu je zato skladen s predmetom javnega naročila in ga naročnik ne bo spreminjal.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 90
Pozdravljeni,

1.Naročnik v točki 2.2.6 OBLIKA PRIJAVE ZA SODELOVANJE opredeljuje, da mora biti prijava dana na obrazcih, ki so sestavni del dokumentacije. Ker bodo v prijavah udeleženi kandidati iz različnih držav z različnimi ustaljenimi praksami, prosimo naročnika za potrditev, da bo kot ustrezno sprejel referenčno potrdilo, ki ne bo izdano na obrazcu naročnika, ampak na drugačnem dokumentu, iz katerega pa bo razvidno izpolnjevanje naročnikovih zahtev glede vsebine referenčnega pogoja, podatki o referenčnem projektu in referenčnem naročniku, ki smo jih uporabili v prejšnjih postopkih pri drugih naročnikih.

Lep pozdrav

ODGOVOR št. 90

Spoštovani,

Naročnik bo kot ustrezna štel tudi referenčna potrdila, ki niso na potrjena na predpisanih obrazcev, v kolikor so v njem vsebovani podatki, ki so potrebni za presojanje ustreznosti zahtevane reference. V kolikor iz referenčnih potrdil posamezni podatki niso razvidni, mora ponudnik poleg referenčnih potrdil predložiti dokazila, ki poleg potrjenega referenčnega dokazila izkazujejo izpolnjevanje zahtev.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 13.12.2019   10:25

VPRAŠANJE št. 91
Spoštovani,

Točka 3.2.2.2. razpisne dokumentacije zahteva, da mora ponudnik oz. partnerji kumulativno v zadnjem poslovnem letu (2018) izkazati čisti prihodek od prodaje v višini 150.000.000 EUR. V ESPD obrazcu ni nikjer predvideno, kam vnesemo ta podatek. Lahko pojasnite, kje naj izkažemo izpolnjevanje te zahteve? Bo naročnik to preverjal iz letnega poročila ali računovodskih izkazov?

Najlepša hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR št. 91

Spoštovani,

Podatek se vnese v ESPD obrazec v Del IV: Pogoji za sodelovanje, B: Ekonomski in finančni položaj, rubrika Povprečni splošni letni položaj .
Na kakšen način bo naročnik preverjal dejstva navedena v prijavi, ni relevantno za pripravo dopustne prijave.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 92
Spoštovani,

V povezavi s potrdili o nekaznovanosti nas zanima, kaj bo naročnik štel za ustrezno dokazilo, če npr. v državi ponudnika določeno dejanje, ki je našteto v ESPD kot kaznivo dejanje, ni opredeljeno kot kaznivo? Ali v tem primeru ponudnik dodatno predloži zapriseženo izjavo, da ni storil nobenega takšnega ravnanja oz. ali je dovolj, da predloži le potrdilo iz kazenske evidence v povezavi z ravnanji, ki so lahko kazniva v državi ponudnika?

Najlepša hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR št. 92

Spoštovani,

V tem primeru predloži tudi zapriseženo lastno izjavo, da ni storil nobenega takšnega ravnanja.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 93
Spoštovani,

V zvezi z obrazcema »Izjava ponudnika o zagotavljanju mehanizacije in opreme« in »Izjava ponudnika o spoštovanju veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji« nas zanima, ali je v primeru konzorcija dovolj, da obe izjavi podpiše le vodeči partner ali ju mora podpisati vsak izmed partnerjev?

Najlepša hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR št. 93

Spoštovani,

V kolikor je vodilni partner pooblaščen za podpis prijave s strani vseh partnerjev, potem zadostuje podpis vodilnega partnerja. V kolikor tega pooblastila ni, se zahteva podpis s strani vseh partnerjev.
Naj opomnimo, da se šteje, da ima subjekt, ki v sistemu eJN odda ponudbo, ustrezna pooblastila za podpis prijave/ponudbe kot celote.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 94
Spoštovani,

V zvezi z obrazcema »Izjava ponudnika o zagotavljanju mehanizacije in opreme« in »Izjava ponudnika o spoštovanju veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji« nas zanima, ali je v primeru konzorcija dovolj, da obe izjavi podpiše le vodeči partner ali ju mora podpisati vsak izmed partnerjev?

Najlepša hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR št. 94

Spoštovani,

V kolikor je vodilni partner pooblaščen za podpis prijave s strani vseh partnerjev, potem zadostuje podpis vodilnega partnerja. V kolikor tega pooblastila ni, se zahteva podpis s strani vseh partnerjev.
Naj opomnimo, da se šteje, da ima subjekt, ki v sistemu eJN odda ponudbo, ustrezna pooblastila za podpis prijave/ponudbe kot celote.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 95
Spoštovani,

V povezavi z dokazilom, da gospodarski subjekt nima blokiranega računa niti ga ni imel blokiranega 270 dni pred oddajo ponudbe, ali razumemo pravilno, da mora iz potrdila izhajati celotno zahtevano obdobje?

Ali v primeru, da k prijavi predložimo potrdilo banke o neblokiranem bančnem računu, ki seveda ne more pokrivati obdobja do oddaje ponudbe, ampak le do dneva izdaje potrdila, naročnik lahko naknadno zahteva še dodatno potrdilo do datuma oddaje ponudbe?

Najlepša hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR št. 95

Spoštovani,

Za oddajo prijave zadošča lastna izjava v obliki ESPD obrazca. Naročnik bo v okviru preveritve navedb od kandidatov zahteval predložitev dokazila, ki bo pokrivalo zahtevano obdobje 270 dni pred oddajo ponudbe (pravilno prijave). Če bo kandidat predložil dokazila že v ponudbi in ne bodo izkazovala zahtevanega obdobja, bo zahteval še dokazilo, ki bo pokrilo morebitno manjkajoče obdobje.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 96
Spoštovani,

V zvezi z dokazili, ki jih morajo ponudnik, člani konzorcija in podizvajalci predložiti v povezavi z razlogi za izključitev ponudnika, ustreznostjo za opravljanje poklicne dejavnosti, neblokiranimi računi, čistimi prihodki od prodaje, nas zanima, koliko so dokumenti lahko še stari, da jih bo naročnik upošteval?

Dodatno nas zanima, če bo naročnik upošteval dokazila, ki bodo izdana po datumu oddaje prijave kot tudi dokazila, ki bodo izdana pred datumom prijave, a ne bodo npr. oddana že hkrati s prijavo (ampak šele po pozivu naročnika).

Najlepša hvala in lep pozdrav.


ODGOVOR št. 96

Spoštovani,

Če v razpisni dokumentaciji ni zahtevana točna starost listin potem mora biti predloženo dokazilo, ki odraža aktualno stanje ne glede na samo starost (npr. listine, ki izkazujejo zahtevan promet, takrat ko so bile izdelane za posamezna obdobja). Kjer je zahtevana listina za določeno obdobje mora izkazovati zahteve za to obdobje, ne glede na starost izdaje (jasno pa je da listina izdana pred zaključkom obdobja ne more pokrivati celotnega obdobja glejte npr. prejšnje pojasnilo glede neblokad poslovnega računa).
Naročnik bo upošteval tako listine z datumom pred kot tudi po roku za oddajo prijav, če bodo izkazovale zahtevano vsebino (ali obdobje). Glejte tudi omejitve glede starosti listin v razpisni dokumentaciji, predvsem glede nekaznovanosti in plačanih davkov in prispevkov (pri slednjem zakonodaja zahteva potrdilo na točno določen dan oddaje prijave, kot je navedeno v dokumentaciji).

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 97
Spoštovani,

Ali pravilno razumemo, da mora vsak sodelujoči subjekt sam zase podpisati ESPD obrazec, ki se ga potem predloži k prijavi?

Kako naj ponudnik oz. člani konzorcija predložijo ESPD obrazec, če imajo za elektronsko oddajo prijave pooblaščeno tretjo osebo? Iz vsebine razpisne dokumentacije namreč izhaja, da ponudnik predloži ESPD le xml. formatu in ni potrebno, da je podpisan, saj se šteje za podpisan z oddajo prijave. Ali je v tem primeru boljše, da se predloži še ESPD obrazce v pdf formatu z lastnoročnimi podpisi vseh ponudnikov?

Najlepša hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR št. 97

Spoštovani,

1. Razumete pravilno. eJN za glavnega ponudnika/kandidata, ki oddaja prijavo, zahteva oddajo v XML formatu (elektronsko podpisanega, ali se podpiše po presumpciji z oddajo ponudbe, za ostale sodelujoče pa v skenirani PDF obliki).
2. V tem primeru pod glavnega kandidata oddate XML enega subjekta (tudi nepodpisan), naročnik pa bo za ustrezne štel ESPD obrazce v skenirani lastnoročno podpisani PDF obliki med ostalimi dokumenti, kot predlagate.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 98
Spoštovani,

Razpisna dokumentacija določa, da ponudnik ESPD obrazec naloži v razdelek »ESPD- ponudnik«, vse ostale ESPD pa razdelek »ESPD ostali sodelujoči«. Ali pravilno razumemo, da se v primeru konzorcija ESPD obrazci vseh članov konzorcija naložijo v razdelek »ESPD ponudnik«?

Najlepša hvala in lep pozdrav.

ODGOVOR št. 98

Spoštovani,

Tehnično gledano to ni mogoče. V tem primeru naložite XML format kateregakoli sodelujočega na zahtevano mesto, pod ostale dokumente pa ESPD obrazce v skenirani lastnoročno podpisani PDF obliki za vsakega sodelujočega, vključno s tistim ki je že naložen v XML formatu (glejte prejšnje pojasnilo - odgovor št. 97).

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 99

Glede na vprašanja in odgovore št. 21, 22, 24 ali razumemo pravilno, da bo naročnik za dokazovanje pogoja 3.1.1. za tujega ponudnika iz države v kateri obstajajo potrdila iz uradnih evidenc upošteval izključno potrdila iz uradnih evidenc skladno s kazenskim zakonikom države v kateri ima ponudnik sedež in jih ni možno dobiti na dan oddaje ponudb ter da ponudniku ni potrebno dodatno prilagati lastne izjave podpisane pred pristojnim organom glede kaznovanosti skladno z zakonom v Republiki Sloveniji.

ODGOVOR št. 99

Spoštovani,

Drži. Glejte tudi predhodni odgovor ( št. 92 ) glede lastne izjave, v kolikor v državi izdajateljici kakšno od ravnanj iz ZJN-3 ne predstavlja kaznivega dejanja.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 100

Glede na vprašanja in odgovore št. 21, 22, 24 ali razumemo pravilno, da bo naročnik za dokazovanje pogoja 3.1.1. za tujega ponudnika iz države v kateri obstajajo potrdila iz uradnih evidenc in jih ni možno dobiti na dan oddaje ponudbe, upošteval izključno potrdila iz uradnih evidenc in jih ponudnik ne more zamenjati z lastno izjavo pred pristojnim organom.

ODGOVOR št 100

Spoštovani,

Drži, naročnik ne zahteva potrdila na določen dan kakor zmotno navajate, temveč dopušča obdobje dveh mesecev glejte razpisno dokumentacijo v tem obdobju lahko gospodarski subjekt vedno pridobi dokazila, če taka dokazila država izdaja. Le če ni mogoče dobiti potrdila iz uradne evidence take države na nobenega izmed datumov znotraj zahtevanega obdobja (kar pa naročnik dvomi, če takšna uradna evidenca v državi obstaja), bo naročnik dopuščal lastno izjavo v smilsu veljavne zakonodaje. Gospodarski subjekt mora vedeti, kakšna potrdila se zanj izdajajo v relevantni državi.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 101

Vezano na pogoj pod točko 3.2.3.1 glede reference novogradnje predorov zgrajenih po NATM vas sprašujemo zakaj zahteva za ostale predorske cevi dolžine najmanj 1 km če je glavni namen zagotoviti referenco za 10 km in najmanj ene predorske cevi dolžine najmanj 3 km katero smatramo zadosten pogoj zato da izkažemo referenco skupne dolžine in enega dolgega predora.
Glede na to, da zahtevate samo en način vrtanja predorov smatramo dodaten pogoj dolžine 1 km za ostale predorske cevi nepotreben. Predlagamo, da dodatni pogoj glede dolžine najmanj 1 km za ostale predorske cevi črtate.

ODGOVOR št. 101

Spoštovani,

Zahtevane reference so v skladu z velikostjo razpisanega posla in predvideno metodo gradnje predorov. Naročnik v tem delu ne bo spreminjal dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 101

Zakaj ne podajate odgovorov na zastavljena vprašanja? Jutri je zadnji dan za vprašanja, mi pa nismo prejeli odgovorov! Kaj pa lahko naredimo če bodo vaši odgovori nejasni? Boste podaljšali rok za podajanje vprašanj?

ODGOVOR št. 101

Spoštovani,

Naročnik odgovarja v rokih skladno z veljavno zakonodajo.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 102
Spoštovani,
Zaradi obsega priprave prijave za izvedbo javnega naročila Vas vljudno prosimo za
podaljšanje
roka za oddajo do dne 28.2.2020.
Hvala
Lp

ODGOVOR št. 102

Spoštovani,

naročnik je podaljšal rok za oddajo prijav do 17.1.2020.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 103

Spoštovani,

Razpisna dokumentacija v točki 2.2.4. Jezik prijave za sodelovanje poglavja 2: »Navodilo ponudnikom za izdelavo prijave za sodelovanje ter določila o izvedbi postopka« določa, da mora biti predloženemu dokumentu v tujem jeziku priložen uraden (sodni) prevod v slovenski jezik.
Prosimo za pojasnilo, ali bo naročnik kot uraden (sodni) prevod štel tudi prevod zapriseženega prevajalca, ki bo opremljen s potrdilom notarja, da je prevod opravljen s strani zapriseženega prevajalca? V matični državi zainteresiranega gospodarskega subjekta namreč ni ureditve, ki bi zagotavljala oziroma omogočala sodni prevod dokumentov.

ODGOVOR št. 103

Spoštovani,

odgovor je DA.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 104
Ali lahko podjetje, ki je več kot 50 % lastnik hčerinskega podjetja, koristi reference hčeriskega podjetja?

ODGOVOR št. 104

Spoštovani,

V kolikor bodo v prijavi predložene reference hčerinskega podjetja, mora le-ta nastopati v prijavi, skladno z zahtevami določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
Po praksi Državne revizijske komisije se ni primerno sklicevati na reference povezanih družb, ki ne nastopajo v ponudbi ter reference pogodbenih partnerjev, ki niso udeleženi pri ponudbi.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 105
spoštovani,
glede na to, da ste za raziskave in projektiranje zapravili mnogo davkoplačevalskega denarja, me zanima, če ste upoštevali, da v okolici Tinjana prebiva redka vrsta Človéške ríbice (podvrste Proteus anguinus parkelj). Ta vrsta se razlikuje od nam vsem znane Proteus anguinus po tem, da živi mnogo dlje. Razmišljamo celo o tem, da preko civilnega pritiska. Želimo, da objavite vse raziskave, ki se dotikajo živeža pod zemljo.
v pričakovanju dokumentacije Vas prav lepo pozdravljamo.

ODGOVOR št. 105

Spoštovani,

Navedeno vprašanje ni relevantno za pripravo prijav v tej fazi postopka.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 106
Dragi naročnik,

Oddajo prijave na dan 20.12. 2019 ste datirali v čas, v mesec December, ko bi se moralo življenje vsaj nekoliko upočasniti, ko bi si vsi morali vzeti več časa za svoje družine, starše in ljudi, ki jih imamo radi, saj bo še prehitro prišel čas, ko jih ne bo več med nami.

Verjemite, da ni lahko pogledati otrokom v tiste žalostne oči, ko se vsak dan pozno vračam domov, utrujena in izčrpana, s slabo vestjo in občutkom krivde, da zaradi moje odsotnosti zaradi preobilice dela, moji otroci nimajo tiste »prave« mame. Mame, ki bi se lahko vsaj kakšno uro na dan veselila z otroci, jim pomagala pri domačih nalogah, prisluhnila kaj se jim je tisti dan pripetilo, kaj je tistega dne ušpičil Miha, tisti nagajivi sošolec moje mlajše hčerke, ki obiskuje prvi razred, torej bila mama, ki si jo moji otroci zaslužijo. Resnično bi si želela preživeti vsaj en, malo počasnejši mesec v letu, saj so že vsi ostali meseci čisto preveč natrpani. Dragi naročnik, lepo vas prosim, če lahko prestavite rok za oddajo prijave za 1 mesec. Resnično bi Vam bila neskončno hvaležna, saj bom le tako lahko preživela en lep in miren december s svojimi otroci ter skušala nadoknaditi vse izgubljene trenutke, ki so se nakopičili skozi celotno leto.

Zahvaljujem se vam za razumevanje

ODGOVOR št. 106

Spoštovani,

Naročnik je podaljšal rok za oddajo prijav do 17.1.2020.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 107
Spostovani kolegi
Ali je mogoče, da so svetovalci, ki so bili dejavni pri drugih pogodbah 2TDK, kot je "Optimizacija in racionalizacija projekta",
objavljeni kot podizvajalec v postopku predhodne kvalifikacije za gradnjo?

ODGOVOR

Spoštovani,

Pravni subjekti in posamezni kadri, ki so bili predhodno dejavni pri drugih pogodbah 2 TDK niso v naprej izključeni iz tega razpisa razen v tistih primerih, kjer je to eksplicitno navedeno. (npr. Projektant predorov za izdelavo PZI projektov za izgradnjo drugega tira železniške proge Divača - Koper)

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 108
Spoštovani,

naročnika prosim, da dovoljuje, da so v tej fazi referenčni obrazci potrjeni s strani ponudnikov v obliki lastne izjave.

Hvala.

ODGOVOR št. 108

Spoštovani,

ZJN-3 za gradnje predvideva predložitev seznama gradenj v ESPD obrazcu (namesto tega je zaradi lažje priprave prijave naročnik predvidel obrazec 2), skupaj z referenčnimi potrdili. V V kolikor slednjih objektivno gledano ni mogoče več dobiti (npr. referenčni naročnik ne obstaja več), lahko gospodarski subjekt dokazuje izpolnjevanje referenčnega pogoja na drug primeren način (podpiše izpolnjen obrazec referenčnega potrdila iz naročnikovega vzorca v obliki lastne izjave) ter predloži dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje reference glede na zahteve pogoja, z drugimi primernimi listinami (pogodba, popisi del, potrdila o prevzemu, obratovalna ali druga dovoljenja, potrdila o plačilih, iz katerih je razvidna uspešna realizacija, in druga naročnik pripominja, da je breme predložitve ustreznih dokazil, iz katerih izhaja izpolnjevanje vsebine referenčnega pogoja, v tem primeru na ponudniku).

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 109
Naročnik del, ki so vezane na potrdilo o referencah, je tujec, saj so bila dela izvedena v tujini. Tuji naročnik referenčnih del je pripravljen izdati potrdilo v angleškem jeziku, nikakor pa ne želi podpisati slovenskega potrdila, saj je napisan v jeziku, ki ga ne razume.

Kako lahko rešimo to zadevo? Ali se upošteva podpisan sodno preverjenega prevoda slovenskega obrazca za potrdilo o referencah v angleški jezik, ki ga tuji naročnik lahko podpiše?

Ali je morda dovolj pripeti FAC (Final acceptance certificate, po slovensko Potrdilo o izvedbi del), od koder je razvidno potrdilo s strani naročnika referenčnega dela za ustrezno izpolnitev vseh zahtev za reference, ki jih mora izpolnjevati ponudnik?

ODGOVOR št. 109

Spoštovani,

Ustrezen je uradni sodni prevod referenčnega potrdila v slovenščino iz tujega jezika; oblika referenčnega potrdila je lahko drugačna od v razpisni dokumentaciji predlagana, mora pa iz vsebine takšnega potrdila biti razvidno izpolnjevanje vseh zahtev iz referenčnega pogoja (npr. čas izvedbe, dolžina tunela idr., kar je zahtevano v relevantnem pogoju).

Lep pozdrav
2TDK

Datum objave: 20.12.2019   13:50

VPRAŠANJE št. 111

Spoštovani,
Ali bo v primeru zagotavljanja referenčnega pogoja za BIM managerja kot ustrezen dokument za dokazovanje dokončanja del namesto uporabnega dovoljenja priznana tudi odločba o poskusnem obratovanju?


ODGOVOR št. 111

Spoštovani,

skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila bo naročnik za BIM managerja upošteval referenčna dela za izvedbo katerih je naročnik referenčnega dela izdal potrdilo o uspešni izpolnitvi pogodbenih obveznosti, ki so vključevale delo v BIM okolju.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 112
Pozdravljeni,

Gradbeni zakon določa, da se dela v javno korist ki so določena s posebnim zakonom ali predpisom (na primer: Zakon o cestah) lahko izvajajo brez gradbenega dovoljenja. Večina objektov na državnih cestah v Sloveniji zapade na podlagi te zakonodaje pod vzdrževalna dela v javno korist. V tem primeru se za namen dovoljenja za uporabo objekta sestane komisija in se objekt preda v uporabo na podlagi dokumenta: Zapisnik komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del na državnih cestah in rekonstrukcij državnih cest, ki se štejejo za vzdrževalna dela v javno korist. ta dokument je torej izenačen z uporabnim dovoljenjem.
Naročnika pozivamo, da spremeni razpisno dokumentacijo in potrdi, da bodo upoštevane reference, za katere je bilo v okviru referenčnega obdobja pridobljeno gradbeno dovoljenje oziroma je bil objekt predan v uporabo na podlagi zapisnika komisije, v primeru da je šlo za vzdrževalna dela v javno korist.

S spoštovanjem

ODGOVOR št. 112

Spoštovani,

Za primer, da kandidat kot ustrezno referenco navaja referenčno delo, ki ustreza zahtevam, pa zanj ni bilo potrebno pridobiti uporabno ali obratovalno dovoljenje, je v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila že opredeljeno, da: » V kolikor država, kjer je bilo referenčno delo izvedeno, obratovalnega oziroma uporabnega dovoljenja ne izdaja, bo naročnik kot datum dokončanja upošteval datum izdaje potrdila o prevzemu ali enakovrednega potrdila, ki izkazuje datum sprejema in izročitve referenčnega dela.«

Naročnik sicer ocenjuje, da se za referenčna dela, ki ustrezajo zahtevam naročnika, praviloma zahtevajo tudi upravna dovoljenja. V kolikor pa je bilo referenčno izvedeno, ki ustreza zahtevam, res izvedeno kot vzdrževalno delo v javno korist, se potem kot enakovredno potrdilo, iz katerega izhaja datum dokončanja del, lahko priloži tudi Zapisnik komisije za pregled in prevzem izvedenih obnovitvenih del.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 23.12.2019   11:34

VPRAŠANJE št. 113
Spoštovani,

zanima nas, ali mora imeti ponudnik, ki izpolnjuje pogoj iz točke 3.2.2.3
povprečni čisti prihodek od prodaje v letih 2016, 2017 in 2018 v višini najmanj 75.000.000,00 EUR, od tega v zadnjem poslovnem letu (2018) najmanj 75.000.000,00 EUR ustvarjenem v dejavnosti SKDF GRADBENIŠTVO?

ODGOVOR št. 113

Spoštovani,

Mišljen je povprečni čisti prihodek od prodaje ne glede na dejavnost.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 114
Pozdravljeni,
vezano na kadrovsko sposobnost nas zanima ali lahko ena oseba prevzame več funkcij.

ODGOVOR št. 114

Spoštovani,

Za vsako funkcijo se zahteva drug kader.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 115
V razpisni dokumentaciji navajate, da bo moral kandidat/pogodbena stranka naročniku za zavarovanja (resnost ponudbe, dobro izvedbo, odpravo napak) predloži bančno garancijo. Takšna ureditev je v nasprotju z veljavno prakso Državne revizijske komisije, ki je že odločala o vprašanju enakovrednosti bančne garancije in kavcijskega zavarovanja in odločila, da sta v postopkih javnih naročil bančna garancija in kavcijsko zavarovanje enakovredna instrumenta. Tako namreč izhaja iz zadeve št. 018-152/2012-7, kjer je Državna revizijska komisija dopustila, da kljub izrecni zahtevi po bančni garanciji, ponudnik lahko predloži kavcijsko zavarovanje. Naročnika pozivamo, da dopusti predložitev tudi kavcijskega zavarovanja oz. da v teh delih spremeni razpisno dokumentacijo.

ODGOVOR št. 115

Spoštovani,

Skladno s prvim odstavkom 3. člena Uredbe o finančnih zavarovanjih pri javnem naročanju naročnik lahko v postopkih javnega naročanja od ponudnikov zahteva , da mu ponudnik za zavarovanje svojih obveznosti predloži eno ali več vrst finančnih zavarovanj, kot so: bančna garancija ali kavcijsko zavarovanje zavarovalnice ali menica ali denarni depozit.

Bančna garancija je nepreklicna obveza (jamstvo) banke, da bo ob predložitvi pisne zahteve, predložene v roku veljavnosti garancije in v skladu z garancijskimi pogoji, upravičencu plačala katerikoli zahtevani znesek, vendar največ do zneska , ki je določen v garanciji.

Kavcijsko zavarovanje je za razliko od bančnih garancij akcesorno-nesamostojno zavarovanje, odvisno o osnovnega pogodbenega razmerja. Po svoji naravi je bolj podobno poroštvu. Zavarovatelj upravičencu s svojo sekundarno in večinoma solidarno obveznostjo jamči izpolnitev primarne obveznosti glavnega dolžnika iz temeljnega razmerja. Gre torej za pogojen finančni instrument, akcesorne narave.

Bančna garancija in kavcijsko zavarovanje nista enakovredna elementa zaščite. Bančna garancija je neodvisna od osnovnega posla, kavcijsko zavarovanje je odvisno od osnovnega posla in zavarovalnica se lahko vpleta v posel in preverja upravičenost zahteve. Ob še kar nekaj razlikah je pomembna tudi ta, da regulatorno bančno garancijo ureja EPGP 758, MTZ, rev.2010 , za kavcijska zavarovanja ni enotne urejenosti.

Glede na to, da bančna garancija in kavcijsko zavarovanje nista istovrstni zavarovanji, prvo je garancija, drugo poroštvo, naročnik dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v tem delu ne bo spreminjal.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 116

Naročnik je dne 13.12.2019 podal na portal številne odgovore na vprašanja ponudnikov, ki pa bistveno spreminjajo pogoje za sodelovanje ponudnika. Glede na to, da gre za največji projekt v Sloveniji, ter, da je do oddaje ponudbe še več kot mesec časa rok pa za postavljanje vprašanja poteče danes ob 10.00 uri, pozivamo naročnika, da ustrezno podaljša rok za sprejemanje ponudnikovih vprašanj. V kolikor naročnik ne bo dodatno podaljšal roka za oddajo ponudbe, naj naročnik podaljša rok za sprejemanje ponudnikovih vprašanj vsaj do 3.1.2020.

ODGOVOR št. 116

Spoštovani,

naročnik ne bo dodatno podaljšal roka za sprejemanje vprašanj in oddajo prijav.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 117

Naročnik naj podaljša datum za oddajo vprašanj vsaj do 10.1.2020. Pri zadnji spremembi razpisne dokumentacije (z dnem 12.12.19), naročnik daje samo 1 delovni dan možnosti za postavitev dodatnih vprašanj, kar je nerazumno kratek rok in v nasprotju z veljavno zakonodajo. V nasprotnem primeru bomo primorani vložiti revizijo.

ODGOVOR št. 117

Spoštovani,

naročnik ne bo dodatno podaljšal roka za sprejemanje vprašanj.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 118

Naročnika pozivamo, da sepremeni točko 3.2.2.1 iz razpisne dokumentacije in sicer "3.2.2.1 -Gospodarski subjekt na dan oddaje prijave za sodelovanje in v zadnjih 270 dneh pred rokom za oddajo prijave za sodelovanje ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa.", tako da pogoj ne bo bistveno odstopal od drugih večjih infrastukturnih projektov in se bo glasil " "3.2.2.1 -Gospodarski subjekt na dan oddaje prijave za sodelovanje in v zadnjih 180 dneh pred rokom za oddajo prijave za sodelovanje ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa več kot 8 dni."

Namreč obstoječ bančni sistem nima mehanizma sprotnega obveščanja gospodarskih subjektov o blokadah računov, tako da ponudniki nimamo možnosti morebitnih blokad preprečiti. Tako lahko pride do situacije, ko sicer ekonomsko dobro stoječ gospodarski subjekt pride v situacijo, da ima enega izmed več računov blokiranega dan ali dva, ne da bi bil o tem obveščen, posledično pa se ne more prijaviti na bistveni razpis tega obdobja.

Primer razpisov objavljenih na portalu EU - DRUŽBA ZA AVTOCESTE V REPUBLIKI SLOVENIJI:
"Ponudnik in ostali gospodarski subjekti, ki sodelujejo v predmetnem postopku javnega naročanja, v zadnjih 6 mesecih, pred skrajnim rokom za oddajo prijave za sodelovanje v predmetnem javnem naročilu, ni imel blokiranega posameznega računa več kot 15 dni (skupno število dni blokade na posameznem računu). "

Primer razpisov objavlenih na portalu EU - Republika Slovenija, Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo:
"Ponudnik (v skupni ponudbi vsak partner) na dan oddaje ponudbe nima blokiranega nobenega transakcijskega računa, v zadnjih 180 dneh pred rokom za oddajo ponudb pa ni imel nobenega transakcijskega računa blokiranega več kot 20 zaporednih dni."

ODGOVOR št. 118

Spoštovani,

naročnik v tem delu ne bo spreminjal dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 119
Spoštovani,

Kljub podaljšanju roka za oddajo prijav Naročnika prosimo, da rok za oddajo premakne vsaj še za 14 dni, saj v času božično-novoletnih praznikov ni mogoče urejati določenih formalnosti, ki so vezane na ustanove in uslužbence javnih zavodov. Naročnik s tem ne izgubi ničesar, pridobi pa lahko veliko, saj bodo imeli ponudniki več časa, da skrbno pripravijo svoje prijave in zadostijo naročnikovim zahtevam iz razpisne dokumentacije. Nenazadnje gre za posel desetletja na področju slovenske infrastrukture. In če so imeli strokovnjaki na voljo za raziskave terena 20 let, potem si tudi ponudniki zaslužimo dodatnih 14 dni za priprave prijav.

Hvala za razumevanje!

ODGOVOR št. 119

Spoštovani,

naročnik ne bo dodatno podaljšal roka za oddajo prijav.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 120
Zaradi kompleksne in obsežene priprave dokumentacije, ki je potrebna za prijavo na razpis menimo, da podaljšanje roka do 17.1.2019 absolutno ne zadostuje. Vmes so še božični in novoletni prazniki. Postopki pridobivanja obsežne zahtevane dokumentacije za tuja podjetja so zelo dolgotrajni, v nekaterih primerih državni organi v tujini potrdila izdajajo v roku dveh ali treh mesecev po predaji vloge za njihovo pridobitev s strani ponudnika. Že tako pozno pridobljena potrdila pa morajo naknadno biti prevedena še s strani sodnega tolmača. Naročnika ponovno prosimo za spoštovanje načela enakopravnosti vseh ponudnikov in podaljšate rok za oddajo vsaj do 31.1.2020. Hvala.

ODGOVOR št. 120

Spoštovani,

naročnik ne bo dodatno podaljšal roka za oddajo prijav.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 23.12.2019   13:58

VPRAŠANJE št. 121
Ali v primeru skupnega nastopa lahko ponudbeno dokumentacijo posreduje na portal eJN kateri koli od članov konzorcija (bodisi vodilni partner bodisi katerikoli partner)?

ODGOVOR št. 121

Spoštovani,

Da, lahko celo pooblaščenec, ki ne nastopa v ponudbi. V zvezi s tem glejte tudi ostala pojasnila naročnika.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 122
Ali v primeru skupnega nastopa vodilni partner lahko pooblasti partnerja, da posreduje na portal eJN celotno ponudbeno dokumentacijo?

ODGOVOR št. 122

Spoštovani,

Da, lahko celo pooblaščenec, ki ne nastopa v ponudbi. V zvezi s tem glejte tudi ostala pojasnila naročnika.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 123
Spoštovani,

Naročnika pozivamo, da vse predloge in medijske pritiske za omilitev bonitetne ocene obravnava skrajno previdno, saj so očitno podani s strani ponudnikov, katerih finančna stabilnost je drugorazredna. Takšni ponudniki bonitetne ocene SB6 ali slabše nimajo po naključju, ampak na podlagi manj skrbnega poslovanja v nedavnem obdobju. Ponudniki, ki na drugi strani skrbimo za finančno stabilnost, smo na trgu že tako soočeni z nelojalno konkurenco, ki dodano vrednost ustvarja na način bolj tveganega poslovanja. Omogočanje oddaje ponudbe tovrstnim špekulativnim ponudnikom pa je v nasprotju s temeljnimi načeli ZJN-3 in ne bi smelo biti v interesu naročnika niti skladno s cilji delovanja naročnika.

Državna revizijska komisija je že v več odločitvah (018-160/2013, 018-046/2014) jasno navedla, da med bonitetnima ocenama SB5 in SB6 obstajajo razlike, ki jih je naročnik upravičen upoštevati pri določitvi vrednostnega pragu oz. višini bonitetne ocene. Hkrati je navedla, da je določitev višine bonitetne ocene v domeni naročnika, ki mora pri tem upoštevati specifičnosti konkretnega javnega naročila. V enem od obravnavanem primeru je Državna revizijska komisija kot dodaten argument za takšno zahtevo izpostavila tudi dejstvo, da bo naročnik ob izvedbi predmetnega javnega naročila črpal kohezijska sredstva.

Če je glede na zgoraj navedena primera za izgradnjo lokalnega vodovoda (018-160/2013) ali za dobavo in montažo tehnološke in laboratorijske opreme za fakulteto (018-046/2014) dopustno zahtevati bonitetno oceno SB5, je še bistveno bolj upravičeno zahtevati bonitetno oceno SB5 na strateško najpomembnejšem infrastrukturnem projektu za Republiko Slovenijo. Gre za večleten projekt, ki hkrati zahteva izjemno finančno sposobnost in stabilnost ponudnika, hkrati pa je sofinanciran iz evropskih sredstev.

Dodaten razlog za ohranitev bonitetne ocene SB5 je v primerjalnih tabelah Moodys, Fitch in S&P, v okviru katerih bi bila SB6 uvrščena v precej posplošene nižje razrede, s čimer se izgubi osnovni namen preverjanja finančne stabilnosti ponudnika. Kot je namreč razvidno iz tabele vzporejanja ocen (https://www.ajpes.si/Bonitetne_storitve/S.BON_AJPES/Bonitetna_lestvica), je bonitetna ocena SB6 po Standard&Poor's in Fitch uvrščena v v bonitetni razred BB. V isti razred BB pa so uvrščene tudi bonitetne ocene SB7, SB8 in SB9, kar popolnoma razvrednoti bonitetno oceno SB6. Torej ponudnik, ki bo po Standard&Poor's ali Fitch izkazoval bonitetno oceno BB, ima po AJPESovi bonitetni lestvici lahko bonitetno oceno SB9, pa ga bo naročnik še zmeraj moral sprejeti. Popolnoma enako velja za bonitetno oceno Ba bonitetne hiše Moody's (Ba), ki po AJPESovi bonitetni lestvici prav tako predstavlja bonitetno oceno od SB6, SB7, SB8 in celo SB9 in je torej za predmetno javno naročilo popolnoma nesmiselna. Navedeno je samo še dodaten argument, da naročnik pri obstoječi bonitetni oceni vztraja, saj sicer očitno diskriminira ponudnike, ki bodo predložili bonitetno oceno, izdano s strani AJPES-a, saj zanje veljajo bistveno strožji kriteriji. Povedano poenostavljeno, če naročnik spremeni bonitetno oceno v SB6, ponudnik z bonitetno oceno SB9 na javnem naročilu ne bo mogel sodelovati, če bo predložil bonitetno oceno AJPES-a. Če pa bo isti ponudnik namesto Ajpesove bonitetne ocene SB9 predložil bonitetno oceno Fitch, Moody's ali Standard&Poor's, pa bo naročnik njegovo ponudbo v tem delu moral označiti kot dopustno. Naročnik lahko navedeno zlorabo prepreči samo na način, da ohranja zahtevo po bonitetni oceni SB5, ki še zadnja odraža realno finančno stabilnost ponudnika, potrebno za projekt naročnika.

V zaključku še poudarjamo, da je naročnik že tako omilil zahtevo po bonitetni oceni s tem, ko jo je predpisal samo za enega od partnerjev, s čimer je že odprl široko polje možnih zlorab s strani ponudnikov. Naročniku na podlagi vsega navedenega zato predlagamo, da pri zahtevi po bonitetni oceni SB5 vztraja, saj ima za to vso pravno podlago ter številne jasne in že pred DKOM potrjene argumente.

Lep pozdrav


ODGOVOR št. 123

Spoštovani,

Naročnik se zahvaljuje za mnenje.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 124
Skladno s EU smernicami objavljenimi dne 25.7.2019, Smernice o udeležbi ponudnikov in blaga tretje države na trgu javnih naročil EU
( https://ec.europa.eu/docsroom/documents/36601 ), mora naročnik izključiti iz postopka javnega naročanja vsa podjetja iz držav, ki nimajo sklenjenih bilateralnih sporazumov z EU. ( https://ec.europa.eu/commission/presscorner/detail/en/IP_ ).

Spisek držav s katerimi ima Eu sklenjen sporazum je na povezavi:
https://ec.europa.eu/trade/policy/accessing-markets/public-procurement/

Menimo, da bi naročnik moral v konkretnem javnem naročilu upoštevati recipročnost in dovoljevati sodelovanje na javnem naročilu samo podjetjem iz tistih držav, ki tudi same zagotavljajo enakopraven nastop na javnih naročilih v celoti in brez omejitev. Kar pa države kot sta Turčija in Kitajska očitno nista, saj z njimi ne obstaja tovrsten sporazum.

Dodatno pojasnilo pod kakšnimi pogoji lahko EU podjetja sodelujejo na javnih naročilih v Turčiji:
http://www.kiliclawoffice.org/makale_eng.pdf

Na spletni strani EU je celo zapisano za Turčijo: The Customs Union entered into force on 31 December 1995. It covers all industrial goods but does not address agriculture (except processed agricultural products), services or public procurement.(Torej sporazum ne velja za javna naročila).

Naročnika sprašujemo, ali bo sledil zakonodaji in smernicam EU? Če ne bo, kako bo zagotovil enakopravno obravnavo ponudnikov, predvsem na področju zaposlitev in plač (tudi režijskih), itd. Kako bo v fazi izbora preveril sposobnost in strokovnost tehničnega kadra? Kako bo preveril homologacijo strojev in vozil z evropskimi standardi?

ODGOVOR št. 124

Spoštovani,

Vaša interpretacija je napačna. Naročnik ne omejuje in ne razlikuje ponudnikov iz EU in tretjih držav, navedeno pa ni v nasprotju niti z veljavno zakonodajo niti z Direktivami. Zahteve naročnika tako ostajajo nespremenjene.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 125
Spoštovani,
glede na številna vprašanja in odgovore, Naročnika prosimo za objavo čistopisa razpisne dokumentacije.
Hvala!


ODGOVOR št. 125

Spoštovani,

naročnik zaradi dejstva, ker so določeni kandidati že pridobili prevode prvotne dokumentacije, ne bo pripravil čistopisa dokumentacije, saj bi s tem otežil pripravo prijav (zaradi potrebe po novih prevodih celotne dokumentacije), hkrati pa spremembe niso tako obsežne, da bi bilo to potrebno.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 23.12.2019   14:27

VPRAŠANJE št. 126
Pozdravljeni

Skladno z razpisno dokumentacijo mora Ponudnik izkazati, da je v zadnjih desetih letih pred objavo predmetnega javnega naročila uspešno izvedel:
- novogradnjo predorov zgrajenih po novi avstrijski metodi gradnje predorov (The New Austrian Tunnelling Method NATM) na trasi cestne ali železniške infrastrukture v skupni dolžini predorskih cevi najmanj 10,00 km in izkopne površine prečnega preseka najmanj 70,00 m2, od tega mora biti vsaj ena predorska cev dolžine najmanj 3,00 km, ostale predorske cevi pa dolžine najmanj 1,00 km
Prosimo potrditev pravilnega razumevanja: v primeru novogradnje predora, pri katerem se je poleg nove avstrijske metode gradnje predorov uporabila tudi druga metoda gradnje predora, se za izpolnjevanje referenčnega pogoja glede dolžine cevi, upošteva dolžina predorske cevi novozgrajenega predora.

Lep pozdrav

ODGOVOR št. 126

Spoštovani,

za izpolnjevanje referenčnega pogoja glede dolžine cevi se upošteva dolžina predorske cevi zgrajene v celoti po metodologiji NATM.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 127

Naročnik mora na podlagi 6. člena ZJN-3 (načelo transparentnosti javnega naročanja) pri določanju razpisnih zahtev ravnati pregledno in naročnikova dolžnost je pripraviti razpisno dokumentacijo jasno in nedvoumno, tako da je omogočeno razvidno ocenjevanje in izbira ponudnika. Prosimo, da nedvoumno odgovorite ali imamo kot izvajalec ustrezno izpolnjene pogoje za priznanje statusa BIM mangerja in BIM koordinatorja, če nam naročnik potrdi referenco, da smo za investitorja (naročnika):
- Določili projektne standarde in smernice za implementacijo projektnega modela
- vzpostavili digitalno vodenje gradnje, ki obsega skupni informacijski podatkovni model za izmenjavo digitalne projektne dokumentacije in spremljajočih projektnih dokumentov,
- vzpostavili enolično elektronsko izmenjavo informacij vezanih na projektne entitete,
- dosegli integracijo finančnih informacij na projektne gradnike preko postavk popisov del,
- centralizirali terminske plane vezanih na projektne gradnike za spremljanje finačnih tokov investicije z dinamični upravljanje sprememb,
- digitalnim evidentiranje dobave ključnih materialov,
- poenotenje digitalnih izpisov skladnih gradbeni zakonodaji,
- vmesnik za integracijo s 3D modelom za nadzor količin preko IFC standarda in povezavo na popise del.
- Za investitiorja smo v vlogi svetovalnega inženirja prevzeli vlogo integratorja in med ključnimi udeleženci gradnje dosegli soglasje za uporabo skupnega podatkovnega okolja, enotne informacijske in centralnega projektnega modela.

Če je vaša ocena, da izvedba navedenih storitev ne zadošča kriterijem za priznanje izpolnjevanja pogojev za BIM managerja in BIM koordinatorja, prosimo odgovorite kaj je po vaših kriterijih potrebno, da bi bilo zadoščeno vašim razpisnim zahtevam?

ODGOVOR št. 127

Spoštovani,

Kandidat mora prijavo pripraviti v skladu z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.
Pri zahtevanih pogojih za BIM Managerja iz razpisne dokumentacije, kjer je zahtevana vloga BIM managerja pri vodenju implementacije BIM pristopa v fazi projektiranja ali v fazi gradnje objekta v BIM okolju (BIM 3D, 4D in 5D) imajo posamezni pojmi sledeč pomen:
- Implementacija BIM pristopa pomeni vzpostavitev, upravljanje in rabo informacijskega okolja ter orodij, ki so namenjeni izdelavi BIM modelov in izvajanju BIM procesov.
- BIM 3D pomeni proces izdelave in koordinacije 3D modelov gradnje, ki zajemajo geometrijske in ne-geometrijske podatke.
- BIM 4D pomeni proces nadgradnje BIM 3D modela s podatki iz terminskega plana (faza projektiranja) in terminsko spremljanje gradnje z BIM 4D (faza gradnje).
- BIM 5D pomeni proces nadgradnje BIM 4D modela s podatki o vrednosti gradnikov in s povezavami gradnikov s popisi del (faza projektiranja) ter finančno spremljanje gradnje z BIM 5D (faza gradnje).

Na podlagi opisa reference v podanem vprašanju bi bilo mogoče domnevati, da se referenca nanaša zgolj na vzpostavitev BIM okolja, ne pa tudi na upravljanje in uporabo informacijskega okolja ter orodij, ki so namenjeni izdelavi BIM modelov in izvajanju BIM procesov. Na podlagi navedenih podrobnosti naročnik ne more jasno in nedvoumno presoditi o izpolnjevanju zahtev.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 128
Spoštovani,

V točki 3.2.3 »Tehnična in kadrovska sposobnost«, točka 1. Seznam zahtevanih referenčnih poslov (tehnična sposobnost) Razpisne dokumentacije, naročnik zahteva referenco izkaza novogradnje predorov zgrajenih po novi avstrijski metodi gradnje predorov (The New Austrian Tunnelling Method-NATM) v zadnjih 10 letih z določenimi parametri. Glede na to, da se na primer v Italiji za izgradnjo predorov uporablja metoda ADECO - RS (L'Analisi delle Deformazioni Controllate nelle Rocce e nei Suoli), vas vljudno prosimo, da tudi navedeno metodo za izkop upoštevate kot sprejemljivo in da se tudi uporabljena metoda ADECO RS, uporabljena pri referenčnem poslu upošteva kot izpolnjevanje pogojev naročnika v predmetnem postopku javnega naročanja iz točke 3.2.3., točka 1.

Glede na to, da se projekt financira tudi iz sredstev Evropske unije, menimo, da bi naročnik s sprejetjem ADECO-RS kot metode uporabljene pri izgradnji predorov za namen izkaza reference za predmetno javno naročilo preprečil diskriminacijo udeležbe specializiranih italijanskih podjetij za gradnjo predorov pri tem javnem naročilu, saj uporaba zgolj ene metode, ki jo navaja naročnik ni objektivno utemeljena.

Lepo pozdravljeni.

ODGOVOR št. 128

Spoštovani,

Glede na predhodne geološko-geomehanske raziskave trase bodoče nove proge je bila s strani naročnika in projektantov projektne dokumentacije PGD izbrana metoda NATM.
Tudi izvedbena dokumentacija PZI vključno s popisi del obravnava izključno metodo NATM. Za ugotavljanje sposobnosti bo tako merodajna samo metoda NATM, skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 23.12.2019   14:49

VPRAŠANJE št. 129
Spoštovani,

Razpisna dokumentacija določa, da je potrebno v projektu imeti tehničnega vodjo del po Zakonu o rudarstvu. Za navedeni kader je potrebno k prijavi predložiti certifikat o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi. Menimo, da ta pogoj tuje ponudnike (tudi ponudnike iz EU) postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi s slovenskimi ponudniki oz. sili tuje ponudnike, da morajo v prijavi nujno sodelovati s slovenskimi ponudniki, kot pojasnjeno v nadaljevanju.

Iz vsebine razpisne dokumentacije se razume, da mora biti predloženi certifikat izdan skladno s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki. Navedeni pravilnik sicer dopušča, da tudi državljan EU ali državljan države, ki ni v EU (tretje države) pridobi takšen certifikat, vendar je postopek kompleksen in dolgotrajen. Nemogoče je, da bi tehnični vodja del, ki ni državljan RS oz. še nima pridobljenega certifikata, le-tega pridobil v roku do oddaje prijave. Na ta način naročnik preprečuje tujim (tudi EU) ponudnikom, da bi lahko sami oddali prijavo. S tem jih postavlja v neenakopraven položaj z domačimi ponudniki, ki te vstopne ovire za prijavo nimajo. Dodatno pa hkrati tuje ponudnike posredno preko pogojev sili, da prijavo oddajo skupaj v konzorciju ali s podizvajalcem iz Slovenije, ki ima ustrezen kader.

Takšna zahteva je v nasprotju z enakopravno obravnavo ponudnikov in tudi v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Naročnika zato pozivamo, da iz zahtevane dokumentacije umakne zahtevo po predložitvi certifikata za Tehničnega vodjo del ali pa zahtevo spremeni na način, da kot ustrezno dokazilo upošteva certifikat, ki ga je tehnični vodja del pridobil v svoji matični državi.

Najlepša hvala in lep pozdrav.


ODGOVOR št. 129

Spoštovani,

Naročnik iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila umika zahtevo po predložitvi certifikata o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi s specialistično usposobljenostjo za miniranje pri izgradnji podzemnih gradbenih objektov za tehničnega vodja del (po ZRud-1).

Naročnik je podal spremembo pogoja iz točke 3.2.3 2. Kadrovska sposobnost za tehničnega vodja del (po ZRud-1) in spremembo obrazca 3: IZJAVA PONUDNIKA O NOMINIRANIH KADRIH IN IZPOLNJEVANJU NJIHOVIH REFERENČNIH ZAHTEV, kjer je ta zahteva črtana. Popravek dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bo objavljen.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 23.12.2019   14:57

VPRAŠANJE št. 130
Spoštovani!

v RAZPISNI DOKUMENTACIJI za Gradnjo objektov drugega tira železniške proge odsek 1: Divača Črni Kal, je v tč. 2 »Kadrovska sposobnost«, pod zap . št. 4 »Tehnični vodja del (po ZRud-11)«, pri Zahtevanih pogojih navedeno, da mora nominirani kader biti najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu sklenjene pogodbe vpisan v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu za področje tehničnega vodenja rudarskih del, ki ga vodi Ministrstvo za infrastrukturo in da ima certifikat o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi s specialistično usposobljenostjo za miniranje pri izgradnji podzemnih gradbenih objektov, skladno s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki (Uradni list RS, št. 110/08 in 1/16).
Glede na to, da mora Izbrani ponudnik za vse zahtevane kadre skladno z razpisno dokumentacijo najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu sklenjene pogodbe naročniku dostaviti potrdila o vpisu v imenik aktivnih vodij del pri IZS oz. v imenik pooblaščenih inženirjev z aktivnim poklicnim nazivom pri IZS in v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu, je nesorazmeren pogoj, da je ob prijavi potrebno predložiti fotokopijo certifikata o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi s specialistično usposobljenostjo za miniranje pri izgradnji podzemnih gradbenih objektov, skladno s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki (Uradni list RS, št. 110/08 in 1/16).
V izogib nejasnosti prosim, da potrdite, da rok 15 delovnih dni po prejemu sklenjene pogodbe velja tudi za predložitev fotokopije fotokopijo certifikata o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi s specialistično usposobljenostjo za miniranje pri izgradnji podzemnih gradbenih objektov, skladno s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki (Uradni list RS, št. 110/08 in 1/16). Glede na nedopustnost zahteve, da je kader že ob oddaji ponudbe vpisan v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu za področje tehničnega vodenja rudarskih del, je posledično nedopustna tudi zahteva, da ima ob oddaji ponudbe certifikat o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi s specialistično usposobljenostjo za miniranje pri izgradnji podzemnih gradbenih objektov, skladno s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki (Uradni list RS, št. 110/08 in 1/16).


ODGOVOR št. 130

Spoštovani,

Naročnik iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila umika zahtevo po predložitvi certifikata o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi s specialistično usposobljenostjo za miniranje pri izgradnji podzemnih gradbenih objektov za tehničnega vodja del (po ZRud-1).

Naročnik je podal spremembo pogoja iz točke 3.2.3 2. Kadrovska sposobnost za tehničnega vodja del (po ZRud-1) in spremembo obrazca 3: IZJAVA PONUDNIKA O NOMINIRANIH KADRIH IN IZPOLNJEVANJU NJIHOVIH REFERENČNIH ZAHTEV, kjer je ta zahteva črtana. Popravek dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bo objavljen.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 131
Spoštovani,

Razpisna dokumentacija določa, da je potrebno v projektu imeti tehničnega vodjo del po Zakonu o rudarstvu. Za navedeni kader je potrebno k prijavi predložiti certifikat o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi. Menimo, da ta pogoj tuje ponudnike (tudi ponudnike iz EU) postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi s slovenskimi ponudniki oz. sili tuje ponudnike, da morajo v prijavi nujno sodelovati s slovenskimi ponudniki, kot pojasnjeno v nadaljevanju.
Iz vsebine razpisne dokumentacije se razume, da mora biti predloženi certifikat izdan skladno s Pravilnikom o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi ali pirotehničnimi izdelki. Navedeni pravilnik sicer dopušča, da tudi državljan EU ali državljan države, ki ni v EU (tretje države) pridobi takšen certifikat, vendar je postopek kompleksen in dolgotrajen. Nemogoče je, da bi tehnični vodja del, ki ni državljan RS oz. še nima pridobljenega certifikata, le-tega pridobil v roku do oddaje prijave. Na ta način naročnik preprečuje tujim (tudi EU) ponudnikom, da bi lahko sami oddali prijavo. S tem jih postavlja v neenakopraven položaj z domačimi ponudniki, ki te vstopne ovire za prijavo nimajo. Dodatno pa hkrati tuje ponudnike posredno preko pogojev sili, da prijavo oddajo skupaj v konzorciju ali s podizvajalcem iz Slovenije, ki ima ustrezen kader.

Takšna zahteva je v nasprotju z enakopravno obravnavo ponudnikov in tudi v nasprotju z načelom zagotavljanja konkurence med ponudniki. Naročnika zato pozivamo, da iz zahtevane dokumentacije umakne zahtevo po predložitvi certifikata za Tehničnega vodjo del ali pa zahtevo spremeni na način, da kot ustrezno dokazilo upošteva certifikat, ki ga je tehnični vodja del pridobil v svoji matični državi.


ODGOVOR št. 131

Spoštovani,

Naročnik iz dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila umika zahtevo po predložitvi certifikata o strokovni usposobljenosti za delo z eksplozivi s specialistično usposobljenostjo za miniranje pri izgradnji podzemnih gradbenih objektov za tehničnega vodja del (po ZRud-1).

Naročnik je podal spremembo pogoja iz točke 3.2.3 2. Kadrovska sposobnost za tehničnega vodja del (po ZRud-1) in spremembo obrazca 3: IZJAVA PONUDNIKA O NOMINIRANIH KADRIH IN IZPOLNJEVANJU NJIHOVIH REFERENČNIH ZAHTEV, kjer je ta zahteva črtana. Popravek dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila bo objavljen.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 24.12.2019   07:52

VPRAŠANJE št. 132
Spoštovani,

V primeru konzorcija je potrebno predložiti izjavo o skupnem nastopu, v kateri morajo biti navedene vloge sodelujočih in področje dela, ki ga bodo izvedli. Ali bo naročnik štel za ustrezno prijavo skupine partnerjev, če določena družba v konzorciju sodeluje le zato, ker za glavnega izvajalca ni bilo mogoče pravočasno pridobiti digitalnega potrdila (saj je tuja družba), in sicer tuji ponudnik sam ne bi mogel oddati prijave iz tehničnih razlogov?

Najlepša hvala in lep pozdrav.


ODGOVOR št. 132

Spoštovani,

Prijavitelji so svobodni pri oblikovanju konzorcija, pri čemer se morajo zavedati, da gre pri izvedbi predmeta javnega naročila za solidarno odgovornost partnerjev napram naročniku.
Kandidati lahko sicer pooblastijo poljuben subjekt zgolj za oddajo ponudbe (in ta ne bo nastopal v ponudbi kot eden izmed sodelujočih). V tem primeru naj v dokumentaciji predložijo pooblastilo članov konzorcija oz. sodelujočih, da ta subjekt pooblaščajo zgolj za vložitev prijave (ponudbe) iz prijave oz. ponudbe mora biti jasno razvidno (praviloma to izhaja že iz obrazcev ESPD), kdo je kandidat/ponudnik. oz. so sodelujoči v prijavi/ponudbi.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 133
Spoštovani,

V javnem naročilu JN008005/2019 ste odgovorili (vprašanje in odgovor št. 13, 1.12.2019), da lahko tuji ponudnik pooblasti slovensko podjetje za oddajo ponudbe. Zanima nas, ali lahko tuji ponudnik pooblasti za oddajo prijave madžarsko hčerinsko družbo, ki sicer ne sodeluje v konzorciju, da odda prijavo v imenu in za račun ponudnika?

Najlepša hvala in lep pozdrav.


ODGOVOR št. 133

Spoštovani,

Kandidati lahko pooblastijo poljuben subjekt zgolj za oddajo ponudbe (in ta ne bo nastopal v ponudbi kot eden izmed sodelujočih). V tem primeru naj v dokumentaciji predložijo pooblastilo članov konzorcija oz. sodelujočih, da ta subjekt pooblaščajo zgolj za vložitev prijave (ponudbe) iz prijave oz. ponudbe mora biti jasno razvidno (praviloma to izhaja že iz obrazcev ESPD), kdo je kandidat/ponudnik. oz. so sodelujoči v prijavi/ponudbi.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 134
Spoštovani,

V primeru pogoja 3.2.2.2. (povprečni čisti prihodek od prodaje) nas zanima, ali je dovolj, da naročniku predložimo le delni overjeni prevod računovodskih izkazov oz. letnega poročila, ki potrjuje izpolnjevanje navedenega pogoja?

Najlepša hvala in lep pozdrav.


ODGOVOR št. 134

Spoštovani,

Da, zadošča delni overjeni prevod, torej del poročila, iz katerega so razvidni čisti prihodki od prodaje. Seveda pa mora biti predhodno ustrezno izpolnjen tudi ESPD obrazec.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 24.12.2019   08:33

VPRAŠANJE št. 135
Spoštovani,
podatki v razpisu se ne ujemajo s podatki v investicijskem programu! Prosimo, da določite vrstni red dokumentov, da ne bo Investicijski program v nadaljevanju imel prioriteto, predvsem pa da se zakoni in pravilniki in ostali dokumenti, ki se navezujejo na podatke iz Investicijskega programa ne bodo imeli prioritete.
Hvala za odgovor!

ODGOVOR št. 135

Spoštovani,

Vprašanje je nejasno in ni relevantno za pripravo dopustne prijave.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 136

Naročnik v točki 3.2.5. Skupna prijava za sodelovanje navaja vsebino oziroma določbe Izjave o skupnem nastopu. V prvi alineji navaja zahtevo, da mora partner podati pooblastilo vodilnemu partnerju za oddajo ponudbe. Glede na zahtevo naročnika, da mora biti med partnerji neomejena solidarna odgovornost v skupini menimo, da je vseeno kdo od partnerjev odda ponudbo naročniku. Naročnika prosimo, da navedbo zamenja in sicer:
-pooblastilo partnerju (naziv subjekta) za oddajo ponudbe.

ODGOVOR št. 136

Spoštovani,

Drži, navedbo naj kandidati interpretirajo v navedenem smislu.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 137

Naročnik v točki 3.2.5. Skupna prijava za sodelovanje navaja vsebino oziroma določbe Izjave o skupnem nastopu. V prvi alineji navaja zahtevo, da mora partner podati pooblastilo vodilnemu partnerju za oddajo ponudbe. Glede na zahtevo naročnika, da mora biti med partnerji neomejena solidarna odgovornost v skupini menimo, da je vseeno kdo od partnerjev odda ponudbo naročniku. Naročnika prosimo, da navedbo zamenja in sicer:
-pooblastilo partnerju (naziv subjekta) za oddajo ponudbe.

ODGOVOR št. 137

Spoštovani,

Drži, navedbo naj kandidati interpretirajo v navedenem smislu.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 138
Spoštovani,

V zvezi z zahtevo 3.2.2.2. (povprečni čisti prihodek od prodaje) ponudnika zanima, ali bo naročnik sprejel kot ustrezna dokazila relevantne računovodske izkaze za posamezna relevantna leta.

Lep pozdrav


ODGOVOR št. 138


Spoštovani,

Da, kandidat naj zaradi lažjega pregleda primerno označi relevantne podatke iz teh dokazil, oz. navede na katerih straneh dokazil se relevantni podatki nahajajo. Seveda pa mora biti predhodno ustrezno izpolnjen tudi ESPD obrazec.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 24.12.2019   08:53

VPRAŠANJE št. 139
Kako in na podlagi katerih sledi bo naročnik dokazoval in določal odgovornost slabe kvalitete ali napak BIM modelov, saj strokovnjaki, ki so pripravljali Acijski načrt navajajo, da je zaradi zahtevnosti BIM modeliranja težko slediti in ugotavljati odgovornost za napake v BIM modelih?

Kakšno vrsto zavarovanja odgovornosti iz naslova BIM pristopa pričakuje naročnik, če iz tega naslova v R Sloveniji ni urejene možnosti zavarovanja=?

Akcijski načrt uvedbe digitalizacije na področju grajenega okolja v Republiki Sloveniji
10. Pravna vprašanja v povezavi z BIM-om
Obligacijski in intelektualno pravni vidiki kršitev pogodbe
Citiramo: »Vsaka napaka v projektu lahko privede do tožb, vendar je glede na naravo skupinskega dela v BIM-u vprašanje zavarovanja še vedno sivo področje. Še vedno namreč ne obstajajo posebne police, ki bi se ukvarjale z možnostmi zavarovanja delov projekta, ki obravnavajo BIM-pristop. Prav tako je zaradi načina dela težko slediti, kdo nosi odgovornost za nastale težave med projektiranje, izvedbo.«

ODGOVOR št. 139

Spoštovani,

Vsebina vprašanja ni relevantna za pripravo dopustne prijave. Vloge in odgovornosti pri delu v BIM okolju bodo opredeljene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za drugo fazo predmetnega postopka.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 140

Kako oziroma na kakšen način bo naročnik preverjal in zagotavljal nadzor in kontrolo kakovosti BIM modelov v fazi izvedbe oziroma kako bo dokazoval neustreznost BIM modelov? Prosimo, za natančen in podroben opis sistema vodenja nadzora in kontrole kvalitete, ter kriterije in opredelitev sankcij v primeru neustrezne kakovosti BIM modelov?

Akcijski načrt uvedbe digitalizacije na področju grajenega okolja v Republiki Sloveniji
10. Pravna vprašanja v povezavi z BIM-om
Obligacijski in intelektualno pravni vidiki kršitev pogodbe
Citiramo: »Pomembno vprašanje za izvajalce, ki se spoprijemajo z BIM-om v Sloveniji, je kvalitetna izvedba BIM modela, tj. zagotovitev kakovosti informacij, identifikacija konfliktov in preverjanje količin na projektu. Obstaja tudi vprašanje kadrov za nadzor in kontrolo kakovosti BIM modelov.«


ODGOVOR št. 140

Spoštovani,

Naročnik bo preverjal in zagotavljal nadzor nad kontrolo kakovosti BIM modelov v fazi izvedbe z BIM nadzornikom, ki bo za naročnika opravljal kakovostne preglede BIM modelov. Pri preverjanju kakovosti BIM modelov bo preverjena skladnost z zahtevami naročnika, ki bodo opredeljene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za drugo fazo predmetnega postopka.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 141

Glede na spodaj citirano navedbo »Akcijskega načrta« nas zanima, kakšno finančno nadomestilo in način njegovega določanja je predvidel naročnik v primeru izročitve intelektualne lastnine in na podlagi kateri protokolov, ki jih navaja »Akcijski načrt«?

Akcijski načrt uvedbe digitalizacije na področju grajenega okolja v Republiki Sloveniji
10. Pravna vprašanja v povezavi z BIM-om
Obligacijski in intelektualno pravni vidiki kršitev pogodbe
Citiramo: »Priporočljivo je tudi, da se v pogodbi določi finančno nadomestilo, če se preko projekta izroči tudi intelektualna lastnina. V svetu že obstaja nekaj nekaj protokolov (VB) o pravicah intelektualne lastnine, ki jih je potrebno smiselno aplicirati tudi v Sloveniji«


ODGOVOR št. 141

Spoštovani,

Vsebina vprašanja ni relevantna za pripravo dopustne prijave. Pravice intelektualne lastnine bodo urejene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za drugo fazo predmetnega postopka.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 142

V zadnjih letih se je vzpostavil dialog na področju omejevanja konkurence zaradi vključevanja BIM-pristopa pri naročanju projektov. EU je v letu 2014 izdala evropski javnonaročniški direktivi, ki omogočata uporabo BIM-pristopa. Le-to omogoča tudi ZJN-3, BIM pa je že omenjen v Smernicah za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev, in sicer v okviru določanja tehničnih specifikacij: posebne metodologije dela in načini sodelovanja med udeleženci v postopku graditve. Vendar je treba zahteve (pogoje in merila v skladu Delovni dokument 97 z ZJN-3) uporabiti smiselno in jih ne zlorabljati za namen izključevanja različnih ponudnikov, ki ponujajo BIM-pristop.

V Sloveniji in v svetu se izrazi BIM, BIM okolje in BIM manager različno tolmačijo. Razlike so več kot očitne tudi v raznoraznih definicijah. Če je v Sloveniji v predvidenem Akcijskem načrtu definicija BIM postavljena v smeri »BIM ni samo orodje za načrtovanje temveč tudi orodje za celovito upravljanje z informacijami tekom celotnega investicijskega procesa. Je integriran proces vseh udeležencev projekta na skupnem digitalnem modelu in popoln nadzor nad informacijami skozi ves življenjski ciklus gradnje«, ali to pomeni, da je referenca, za vzpostavitev informacijskega okolja za vodenje projekta v fazi izvedbe, ki zajema:
- Vzpostavitev skupnega digitalnega modela projekta
- Vzpostavitev skupnega protokola izvajanja komunikacije in vodenja dokumentacije na projektu
- Celovito upravljanje z informacijami tekom faze izvedbe
- Integrirano okolje, preko katerega se kontrolirano vključujejo naročnik, izvajalec , nadzornik
- Vodijo vse spremembe na projektu
- Izdelajo in spremljajo terminski plani
- Se vrši vsa finančna in terminska spremljava na projektu
lahko referenca za vzpostavitev BIM okolja in vloga managerja /skrbnika tega okolja lahko referenca za BIM manager-ja?

Treba se je namreč zavedati, da standarda v Sloveniji in v svetu za te vloge in storitve praviloma še ni in da so v praksi tovrstne storitve različno poimenovane Project manager, Cost manager, quantity surveyor, construction planning manager . V kolikor naročnik meni, da tovrstna referenca ni ustrezna referenca za vzpostavitev BIM okolja in ni ustrezna referenca za BIM manager-ja, bomo prisiljeni vložiti revizijski zahtevek.


ODGOVOR št. 142

Spoštovani,

na vprašanje je naročnik že odgovoril, in sicer glejte odgovor št. 127, datum objave: 23.12.2019 14:27.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 24.12.2019   15:12

VPRAŠANJE št. 143
Spoštovani,

Prvo vprašanje lahko reference za mostove (dolžina) uporabimo za viadukte.
Drugo vprašanje, ali lahko referenco, za dvocevni tunel v dolžini 1,2 km, uporabimo za referenco 2 km tunela (1,4 + 1,2 km= 2,4 km)

Lep pozdrav

ODGOVOR št. 143

Spoštovani,

Na odseku 1: Divača Črni Kal ni predvidenih viaduktov, ti se bodo gradili na odseku 2: Črni Kal Koper. Kot je zapisano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za ta odsek (odsek 2) v točki 3.2.3.1. je zahtevana referenca za najmanj eno novogradnjo AB premostitvenega objekta (most ali viadukt ali nadvoz) na trasi cestne ali železniške infrastrukture celotne dolžine vsaj 150 m.
Na odseku 1: Divača Črni Kal je zahtevana referenca glede predorov jasno zapisana v točki 3.2.3. (podtočka 1). Pri dvocevnih tunelih mora ena predorska cev izpolnjevati pogoj iz točke 3.2.3. (podtočka 1) tako v smislu izkopne površine kot tudi v smislu dolžine cevi.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 144
Spoštovani,

Prvo vprašanje lahko reference za mostove (dolžina) uporabimo za viadukte.
Drugo vprašanje, ali lahko referenco, za dvocevni tunel v dolžini 1,2 km, uporabimo za referenco 2 km tunela (1,4 + 1,2 km= 2,4 km)

Lep pozdrav

ODGOVOR št. 144

Spoštovani,

Na odseku 1: Divača Črni Kal ni predvidenih viaduktov, ti se bodo gradili na odseku 2: Črni Kal Koper. Kot je zapisano v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila za ta odsek (odsek 2) v točki 3.2.3.1. je zahtevana referenca za najmanj eno novogradnjo AB premostitvenega objekta (most ali viadukt ali nadvoz) na trasi cestne ali železniške infrastrukture celotne dolžine vsaj 150 m.
Na odseku 1: Divača Črni Kal je zahtevana referenca glede predorov jasno zapisana v točki 3.2.3. (podtočka 1). Pri dvocevnih tunelih mora ena predorska cev izpolnjevati pogoj iz točke 3.2.3. (podtočka 1) tako v smislu izkopne površine kot tudi v smislu dolžine cevi.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 145
Spoštovani,

Prosimo potrdite, da ne boste izločili prijave ponudnika, ki mu bo družba mati zagotovila kapaciteto glede bonitetne ocene z ustrezno izjavo o solidarni odgovornosti, hkrati pa bo družba mati v drugem javnem naročilu (to je odsek 2; JN008006/2019) samostojno oddala ponudbo.

Najlepša hvala in lep pozdrav.


ODGOVOR št. 145

Spoštovani,

takšne prijave naročnik ne bo izločil, pod pogojem, da izpolnjuje vse zahteve naročnika določene v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 146

Naročnika prosimo za potrditev, da bo kot ustrezno dokazilo o nekaznovanosti fizičnih oseb iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 štel izjavo o nekaznovanosti, ki bo vsebovala lasten podpis fizične osebe, na katero se izjava nanaša in potrdilo generalnega direktorja, da je navedena izjava resnična, skupaj z overjenim podpisom generalnega direktorja.

V državi, iz katere prihaja ponudnik, ni mogoče pridobivati potrdil o nekaznovanosti na določen presečni dan, prav tako pa je nemogoče, da bi vse fizične osebe, kot so opredeljene v prvem odstavku 75. člena ZJN-3 in za katere je potrebno izkazovati nekaznovanost (teh je veliko število) odšle k notarju oz. drugem pristojnem organu z namenom overitve njihovega podpisa. Navedeno v poslovnem svetu niti ni običajno in predstavlja pretirano zahtevo. Zahteva po predložitvi izjave, na kateri je podpis overjen, onemogoča ponudnikom, ki delujejo na globalnem trgu, imajo večje število vodstvenega, upravnega in nadzorstvenega organa in katerih vodstvene osebe se nahajajo v različnih državah zunaj države njihovega sedeža oz. stalnega prebivališča, oddajo dopustne ponudbe. Glede na to, da mora naročnik razpisno dokumentacijo pripraviti na način, da enakopravno obravnava ponudnike in da je zagotovljena konkurenčnost, mora naročnik omogočiti ponudnikom dokazovanje zahtevanega razloga za izključitev iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 na način, da je ta izvedljiv in realno dosegljiv ponudnikom in jih pretirano ne onemogoča. S predložitvijo izjave, ki bo lastnoročno podpisana s strani osebe, na katero se izjava nanaša, in dodatno potrditvijo generalnega direktorja, katerega podpis je overjen, je zadoščeno zahtevi po izkazovanju nekaznovanosti iz 75. člena ZJN-3 v zvezi z 77. členom ZJN-3, zato naročnika prosimo, da potrdi navedeni način izkazovanja nekaznovanosti.

V kolikor naročnik ne bo dopustil tovrstnega načina izkazovanja nekaznovanosti fizičnih oseb iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 bo ponudnik primoran postopati skladno z ZPVPJN, to vprašanje pa bo predstavlja predhodno opozorilo.


ODGOVOR št. 146

Spoštovani,

tako pogoj kot dokazila so skladna z veljavno zakonodajo in evropsko Direktivo, in se v tem delu ne razlikujejo od zahtev v drugih evropskih državah (ob predpostavki harmonizirane zakonodaje znotraj EU). Veljavna zakonodaja naročniku v delu, ki se nanaša na nekaznovanost subjekta in vodstvenih delavcev ne daje »diskrecijske pravice«, da bi lahko določil, kaj sme zahtevati v zvezi s tem pogojem (zahteva zakonske določbe je eksplicitna tako glede oseb, za katere je potrebno preveriti izpolnjevanje pogojev, kot tudi za gospodarske subjekte). Naročnik torej ne more ugoditi zahtevi potencialnega kandidata, saj bi ravnal nezakonito in iz tega naslova tvegal revizijske zahtevke. Naročnik še pripominja, da je zanj ustrezno izkazovanje izpolnjevanja pogoja na zahtevano obdobje (in ne na določen presečni dan), ki je dolgo kar 4 mesece (glej zadnji odstavek točk 3.1 razpisne dokumentacije), v večini držav pa je v takšnem obdobju mogoče pridobiti dokazilo, v kolikor ga država izdaja; le če država ne izdaja takšnega potrdila, je mogoča nadomestna izjava takšne osebe, kot je to predvideno v določilih ZJN-3. Če zakonodaja nekaj eksplicitno zahteva, navedeno ne more predstavljati kršitve načela enakopravnosti ali varstva konkurence, zato naročnik vztraja pri pogoju, ki je v celoti skladen z zakonskimi zahtevami.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 147
Spoštovani,
v RD v razdelku 2. kadrovska sposobnost zaporedna številka 3, Vodja del - za strojna dela, v zahtevanih pogojih navajate: "...v zadnjih dvajsetih letih pred objavo predmetnega javnega naročila je vodil strojna dela pri novogradnji ali rekonstrukciji/nadgradnji ali obnovi predora dolžine najmanj 1000 m in sicer kot kader, ki je izvedel dela, ki v smislu določb GZ pomenijo funkcijo vodje del ali vodjo gradnje oz. v smislu ZGO-1 pomenijo funkcijo odgovornega vodje del ali odgovornega vodje posameznih del ali odgovornega vodje gradbišča (naziv po ZGO-1)."

v RD v obrazcu "Obrazec 3C: POTRDILO O REFERENČNEM DELU ZA VODJO DEL - ZA STROJNA DELA"

pa je navedeno, citiramo:
"...v okviru navedenega referenčnega dela vodil strojna dela pri novogradnji/rekonstrukciji/obnovi predora (ustrezno obkrožiti) dolžine m (ustrezno izpolni) kot vodja del / vodja gradnje /odgovorni vodja del / odgovorni vodja posameznih del / odgovorni vodja gradbišča (ustrezno obkrožiti)...".

Navedbi nista enaki, saj je v obrazcu možnost "nadgradnja" izpuščena.

Ker je posledično zahtevani pogoj nejasen postavljamo vprašanje kot sledi.

Ali bo naročnik priznal referenčno delo strokovnemu kadru za opravljanje funkcije OVD ali OVPD ali OVG pri izvedbi rekonstrukcije oz. nadgradnje strojnih inštalacij ali posameznega sklopa strojnih inštalacij v predoru dolžine najmanj 1000 m?


ODGOVOR št. 147

Spoštovani,

naročnik je predmetni obrazec uskladil z dikcijo v točki 3.2.3, korigiran obrazec bo objavljen.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 148
Spoštovani,
V zvezi z zahtevo naročnika na strani 13 dokumentacije v zvezi z javnim naročilom, da kandidat v primeru navedbe strokovnjaka za izkazovanje pogojev iz točke »2. Kadrovska sposobnost« tega strokovnjaka navede kot podizvajalca ali partnerja (in zanj predložiti ESPD), prosimo za pojasnila na spodaj navedena vprašanja. Prosimo, da pri tem upoštevate, da kandidat del sicer ne bo oddal del v podizvajanje, temveč bo strokovnjake imenoval zaradi izpolnitve pogojev kadrovske sposobnosti, pri čemer bodo slednji tudi izvajali dela oziroma storitve, za katere bodo imenovani.

1. Ali kandidat ravna pravilno, če v delu ESPD, ki se nanaša na izkazovanje pogojev za sodelovanje »C: Tehnična in strokovna sposobnost«, kjer je potrebno vpisati »Delež podizvajanja« vpiše 0% ali pusti prazno mesto? Če ne, prosimo za navodilo, kako kandidat pravilno izpolni ta del ESPD v konkretnem primeru?
2. Katere dokumente oziroma dokazila bo moral nominirani strokovnjak zagotoviti poleg ESPD kot priloge v namen izkazovanja neobstoja razlogov za izključitev? Večino dokazil, ki jih morajo predložiti pravne osebe, namreč ni mogoče pridobiti za fizično osebo.
3. Ali mora kandidat v zvezi z nominiranim strokovnjakom slediti tudi zahtevam naročnika v točki »3.2.4. Prijava za sodelovanje s podizvajalci« in izpolniti ustrezne obveznosti (npr. skrben pregled v skladu s smernicami OECD; priložiti zahtevo za neposredno plačilo, če bi ta to zahteval)?


ODGOVOR št. 148

Spoštovani,

1. če gre za strokovnjaka, ki ni zaposlen pri ponudniku, pa bo dela izvajal, je po praksi DKOM podizvajalec (ali je zaposlen v drugi družbi, ki sodeluje pri izvajanju in je ta podizvajalec, ali pa je sklenjena pogodba s fizično osebo (v okviru veljavne zakonodaje, če ta to omogoča) tudi v tem primeru po praksi DKOM takšna fizična oseba šteje za podizvajalca. Ker delež vrednostno še ni znan (gre za prvo fazo postopka), lahko gospodarski subjekt navede predviden delež ali navede zgolj oceno v absolutni oceni zneska pričakovanega plačila.
2. Glejte prejšnja pojasnila glede dokazil. Če dokazila ni mogoče pridobiti, se bodo upoštevala pravila glede overjenih lastnih izjav.
3. Da.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 149

Za izkazovanje pogoja iz razpisne dokumentacije pod zahtevo »3.1 Razlogi za izključitev ponudnika« ali zadošča da ponudnik /partner /podizvajalec priloži potrdilo iz kazenske evidence, katero izdaja Ministrstva za pravosodje?
Za izkazovanje pogoja iz razpisne dokumentacije pod zahtevo 3.2.2.1 zadošča, da ponudnik /partner /podizvajalec priloži izjavo banke , da gospodarski subjekt ni imel blokiranega nobenega transakcijskega računa?


ODGOVOR št. 149

Spoštovani,

1. Da, če ustreza starostnem obdobju (verjetno mislite na Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije; smiselno enako velja tudi za tuje subjekte, če iz dokazil izhaja zahtevano).
2. Da, če ustreza starosti in je izdano za zahtevano obdobje 270 dni (glejte razpisno dokumentacijo). Glejte tudi pojasnilo, ki je predvidelo, da je navedeno zahtevano za glavno poslovno banko.odgovor št. 27 , objava dne 8.12.2019 11:26.

Lep pozdrav,
2TDK



VPRAŠANJE št. 150
Zanima nas, če lahko prijavimo ljudi izven EU v razpisu pod referenčnimi kadrovskimi zahtevami, ki ustrezajo zahtevam. V primeru nezmožnosti vpisa v IZS pa bi po podpisu pogodbe, s čimer se začne pogodba izvajati skladno z razpisnimi navodili, te ljudi, ki niso iz EU, zamenjali z lokalnimi kadri glede na utemeljen primer (primer nezmožnosti vpisa v IZS zaradi omejenega zaposlovanja, ki je posledica recipročnosti dveh držav), pri čemer bi bila zamenjava izvedena z ustreznimi kadri (Slovenci ali EU), ki se lahko takoj vpišejo v IZS ali pa so v IZS že vpisani? Kakšna bi bila pripravljenost 2tdk v takem primeru podpreti ponudnika, glede na to, da je za zamenjavo potrebna tudi potrditev naročnika?

ODGOVOR št. 150

Spoštovani,

kandidat mora pripraviti prijavo skladno z vsemi zahtevami naročnika, določenimi v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Glejte tudi odgovor št. 47, datum objave: 9.12.2019 13:26.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 151
Pozdrav,

Pri zahtevah za kadrovskih zahtevah se zahteva vpis v imenik aktivnih vodij del pri IZS, v imenik pooblaščenih oseb v rudarstvu Ministrstva z infrastrukturo in imenik pooblačenih inženirjev z aktivnim poklicnim naslovom.

Ker je na slovenskem trgu pomanjkanje teh kadrov ali je možno dela opravljajo tudi tujci enakih kvalifikacij in, ki so vpisani v primerljive imenike, seveda ob pogoju da je garantirano zagotovljena stalno prisotnost prevajalca iz tujega jezika v slovenski jezik?

Lp,

ODGOVOR št. 151

Spoštovani,

Skladno z veljavno zakonodajo se zahteva vpis za nominirane kadre v ustrezen imenik v RS, kot je to določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vpis je možen tudi za tujce pod pogoji navedenimi v veljavni zakonodaji.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 26.12.2019   11:26

VPRAŠANJE št. 152
Naročnik je dne 1.12.2019 (odgovor št. 6) v točki 3.2.2.3 Ekonomski in finančni položaj (bonitetna ocena) v drugem stavku v okencu »POMEMBNO« Spremenil zahtevo, tako da se glasi »Pogoj ne velja za podizvajalce, v primeru skupne prijave pa mora pogoj izpolnjevati vsaj eden izmed partnerjev«.
Nato pa je dne 9.12.2019 (odgovor št. 44) ponovno spremenil zahtevo: »Pogoj ne velja za podizvajalce, v primeru skupne prijave pa mora pogoj izpolnjevati vsaj eden izmed partnerjev. Tisti izmed partnerjev, ki izkazuje izpolnjevanje navedenega pogoja mora dodatno izkazovati povprečni čisti prihodek od prodaje v letih 2016, 2017, 2018 v višini najmanj 75 mio od tega v zadnjem poslovnem letu 2018 najmanj 75 mio.«
Naročnik je bistveno zahtevo iz razpisne dokumentacije v zamiku devetih dni ponovno spremenil in žal še bolj otežil pripravo ponudbene dokumentacije večini tujih ponudnikov, ki so po prvi spremembi razpisne dokumentacije že pričeli z novo pripravo ponudbene dokumentacije. Glede na to, da je pridobivanje bonitetnega potrdila tujim ponudnikov zelo težavna in dolgotrajna prosimo naročnika, da potrdi prvotno spremembo glede izpolnjevanja pogoja o predložitvi bonitetne ocene. Naročnika prosimo za spoštovanje načela enakopravnosti ponudnikov. Zahteva naj se glasi: »Pogoj ne velja za podizvajalce, v primeru skupne prijave pa mora pogoj izpolnjevati vsaj eden izmed partnerjev«.


ODGOVOR št. 152

Spoštovani,

naročnik spreminja točko 3.2.2.3 Ekonomski in finančni položaj v celoti, in sicer tako da se glasi:

»Ponudnik mora biti finančno in poslovno sposoben, kar pomeni, da ima na dan oddaje prijave S.BON-1 bonitetno oceno med SB1 in vključno SB5. Prijave za sodelovanje ponudnikov z bonitetno oceno med SB6 in SB10 bodo izločene.
Ponudnik lahko predloži tudi bonitetno oceno Moody's, bonitetno oceno S&P oziroma Fitch, ali drugo primerljivo oceno institucije, ki uporablja metodologijo mednarodnih bančnih standardov BASEL II ali primerljivo (kandidat mora izkazati primerljivost), pri čemer bo naročnik kot ustrezno oceno priznal tisto, ki je primerljiva zahtevani bonitetni oceni od SB1 do vključno SB5 ali tisto, ki je primerljiva zahtevani oceni najmanj BBB- ustanove Standard & Poor's ali Fitch oziroma Baa3 ustanove Moody's ali drugo primerljivo oceno. Glejte še prevajalno tabelo na spletni strani Ajpes:
http://www.ajpes.si/Bonitetne_storitve/S.BON_AJPES/Vzporejanje_bonitetnih_ocen

DOKAZILO: ESPD obrazec za ponudnika - točka B dela IV (Druge ekonomske in finančne zahteve) vpiše bonitetno oceno (s tem izjavlja, da je navedena bonitetna ocena veljavna na dan oddaje prijave) in predloži bonitetno listino S.BON-1, oziroma dokazilo, iz katerega je razvidna zahtevana ocena in dokazila glede primerljivosti ocene z eno izmed mednarodnih bonitetnih agencij, navedenih zgoraj.

POMEMBNO:
V kolikor ponudnik ne predloži dokazil skupaj s prijavo za sodelovanje, ga bo naročnik k predložitvi pozval naknadno.
Pogoj ne velja za podizvajalce, v primeru skupne prijave pa mora pogoj izpolnjevati vsaj eden izmed partnerjev. Tisti izmed partnerjev, ki izkazuje izpolnjevanje navedenega pogoja mora dodatno izkazovati povprečni čisti prihodek od prodaje v letih 2016, 2017 in 2018 v višini najmanj 75.000.000,00 EUR, od tega v zadnjem poslovnem letu (2018) najmanj 75.000.000,00 EUR. Če podjetje posluje krajši čas, mora izkazati zahtevano povprečje za vsa tri leta, kar pomeni, da mora imeti toliko večji povprečni čisti prihodek v času obstoja, da bo dosegel zahtevano povprečje in prihodek, ki je zahtevan za leto 2018. V primeru, če se v tem pogoju gospodarski subjekt sklicuje na kapacitete tretjega (bodisi da je podizvajalec ali ne), naročnik zahteva, da mora biti v prijavi predložena podpisana izjava subjekta, na katerega kapacitete se sklicuje, oziroma skupen dogovor teh subjektov, iz katerega izhaja, da so gospodarski subjekt in navedeni subjekti skupaj odgovorni za izvedbo javnega naročila (3. odstavek 81. člena ZJN-3).
Naročnik bo kot ustrezna štel dokazila, ki so izdana v obdobju od 1.6.2019 do vključno dveh mesecev po dnevu roka za prejem prijave."

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 153

Vprašanje je vezano na 2. točko (Kadrovska sposobnost). Naročnik v razpisni dokumentaciji zahteva, da je izobrazba kadra BIM manager »najmanj 1. bolonjska stopnja izobrazbe tehnične smeri (oziroma raven 7 SOK)«. Ali bo naročnik kot ustreznega sprejel tudi BIM managerja, ki je dosegel stopnjo izobrazbe, ki ustreza ali je višja od 1. bolonjske stopnje oz. 7. ravni skladno s SOK, če bo izobrazba pridobljena zunaj Slovenije ali EU oz. zunaj območja, na katerem je uveljavljen bolonjski sistem šolanja? Če da, po kakšnem kriteriju bo presojal ustreznost oz. primerljivost izobrazbe? Če ne, je po mnenju ponudnika kriterij izobrazbe BIM managerja lahko diskriminatoren pogoj. V nasprotju z nekaterimi pogoji glede osebja, za katere naročnik razlaga, da se jih da če še niso pridobljeni v času prijave izpolniti tudi po podpisu pogodbe, kot je vpis v imenik v IZS, kriterij izobrazbe v bolonjskem sistemu ne dopušča, da bi ponudnik oz. njegov kvalificiran in usposobljen kader pogoj izpolnil v obdobju, ki bo minilo med objavo razpisa in podpisom pogodbe, saj študij na 1. bolonjski stopnji traja vsaj 3 leta. V tem primeru je neupravičeno in neutemeljeno diskriminiran ponudnik, katerega BIM manager je npr. študiral v ZDA, tam pa pridobil povsem ustrezno in primerljivo izobrazbo kot v bolonjskem sistemu.

ODGOVOR št. 153

Spoštovani,

naročnik bo kot ustreznega sprejel tudi BIM managerja, ki je dosegel stopnjo izobrazbe, ki ustreza ali je višja od 1. bolonjske stopnje oz. 7. ravni skladno s SOK, če bo izobrazba pridobljena zunaj Slovenije ali EU, oz. zunaj območja, na katerem je uveljavljen bolonjski sistem šolanja, pri čemer mora nominirani kader izkazati, da je zaključil visokošolski ali univerzitetni program tehnične smeri.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 154
Spoštovani,

iz vaših odgovorov razumemo (odgovor št. 8, objava 1.12.2019 ob 17.29), da lahko družba mati zagotovi bonitetno oceno družbi hčerki, pri čemer mora družba mati dati izjavo o solidarni odgovornosti. Ali pravilno razumemo, da se takšne kapacitete lahko uporabijo tudi v primeru, da bi hčerinska družba bila le član konzorcija in ne bi nastopala samostojno? Ali pravilno razumemo, da se poda izjava o solidarni odgovornosti v razmerju do naročnika za izvedbo celotnega projekta?

Najlepša hvala in lep pozdrav.


ODGOVOR št. 154

Spoštovani,

oboje razumete pravilno.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 26.12.2019   11:55

VPRAŠANJE št. 155
Glede na to, da je naročnik podaljšal rok za prejem ponudb na 17.01.202, naročnika prosimo za pojasnilo, ali bodo dokazila, ki so izdana v obdobju dveh mesecev pred dnevom prvotnega roka za prejem prijav (to je 20.12.2019) štela za ustrezna. Ker je ponudnik že pridobil posamezna dokazila (kot npr. bonitetno listino, iz katere je razvidna zahtevana ocena) in je ta dokazila tudi že ustrezno sodno prevedel, bi bilo z vidika enakopravne obravnave ponudnikov in tudi načela zagotavljanja konkurence nedopustno, da bi naročnik zahteval, da ponudniki pridobijo nova dokazila, tako da so ta izdana v obdobju dveh mesecev pred rokom za prejem prijav. S tem bi naročnik dejansko sankcioniral skrbnega ponudnika, ki je vsa dokazil pridobival in urejal sodne prevode pravočasno, ob predpsotavki, da je rok za prejem ponudb 20.12.2019.

Glede na pojasnjeno naročnika prosimo, da potrdi, da bo za ustrezna dokazila pri vseh pogojih štel dokazila, ki so izdana v obdobju dveh mesecev pred prvotnim rokom za prejem prijav, to je 20.12.2019.

ODGOVOR št. 155

Spoštovani,

naročnik bo kot ustrezno štel starost dokazil pri vseh pogojih (kjer se starost dokazil skladno z RD nanaša na določeno obdobje) glede na prvoten datum oddaje prijav, v kolikor pa je bil predviden rok po roku za oddajo prijav (npr. 2 mesece od roka za oddajo ponudb), pa bo štel kot ustrezen rok od dejanskega roka za oddajo - povedano drugače: obdobje veljavnosti listin za izkazovanje pogoja se razširi tako, da se najstarejši rok šteje za rok od prvotnega roka oddaje, najmlajši rok pa od dejanskega roka oddaje, s čimer je ponudnikom omogočeno da listin, ki so jih že pridobili, ni potrebno ponovno pridobivati.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 27.12.2019   10:09

VPRAŠANJE št. 156
Pozdravljeni,
kaj pričakujete, da se zapiše v obrazcu 3A, pod Navedba zahtevnega prometnega infrastrukturnega linijskega objekta oz. projekta: ............? Ali se tu navede naziv zahtevnega prometnega infrastrukturnega linijskega objekta? Prosimo za jasen odgovor. Hvala.

ODGOVOR št. 156

Spoštovani,

V kolikor je že iz naziva referenčnega dela razviden objekt (kot je zahtevano pri navedbi prometnega infrastrukturnega objekta oz. projekta) je lahko naziv isti. Ker iz določenih nazivov referenčnih projektov ni možno razbrati, kaj vse so vsebovali, je naročnik v obrazcu predvidel več rubrik.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 157
Spoštovani,

V povezavi z bonitetno oceno S&P imamo bonitetno oceno BBB+ na področju Local currency LT in Foreign currency LT. Razumemo, da bo takšna bonitetna ocena sprejeta kot ustrezna, saj je primerljiva z SB3-SB5. Prosim, potrdite, da je naše razumevanje pravilno.

Najlepša hvala in lep pozdrav.


ODGOVOR št. 157

Spoštovani,

Kandidat lahko skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila predloži tudi bonitetno oceno Moody's, bonitetno oceno S&P oziroma Fitch, ali drugo primerljivo oceno institucije, ki uporablja metodologijo mednarodnih bančnih standardov BASEL II ali primerljivo (kandidat mora izkazati primerljivost), pri čemer bo naročnik kot ustrezno oceno priznal tisto, ki je primerljiva zahtevani bonitetni oceni od SB1 do vključno SB5 ali tisto, ki je primerljiva zahtevani oceni najmanj BBB- ustanove Standard & Poor's ali Fitch oziroma Baa3 ustanove Moody's ali drugo primerljivo oceno. Dokazno breme je na strani kandidata.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 158

Razpisna dokumentacija v točki 3.2.4 - Prijava s podizajalci, pravi da bo podizvajalec izločen če zanj obstajajo razlogi za izklučitev, kot so navedeni v poglavju 3.1.

V nasprotju z zgoraj napisanim razpisna dokumentacija v poglavju 3.2. zahteva, da podizvajalec izpolnjuje ekonomski pogoj iz točke 3.2.2.1

Ker gre za nedoslednost v dokumentaciji, predlagamo, da se pogoj 3.2.2.1 za podizvajalca črta oziroma ne zahteva.

ODGOVOR št. 158

Spoštovani,

V točki 3.2.4 se v četrtem odstavku pod prvo alinejo navajajo izključitveni razlogi (točka 3.1) in pod tretjo alinejo pogoji za sodelovanje (kamor med drugim spada točka 3.2.2.1). Skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila se tako za podizvajalce zahteva neobstoj izključitvenih razlogov ter izpolnjevanje določenih pogojev. Naročnik dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v tem delu ne bo spreminjal.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 159

Spoštovani! Smo veliko mednarodno podjetje in sodelujemo z mednarodno bonitetno hišo, ki bonitetna poročila za velika podjetja izdaja enkrat letno. Naše bonitetno poročilo je iz avgusta. Ali boste sprejeli tako poročilo kot sprejemljivo ? Ali lahko priložimo izjavo podjetja, da se finačno stanje ni spremenilo v obdobju od izdaje poročila do oddaje ponudbe? Bo tako za vas sprejemljivo?

ODGOVOR št. 159

Spoštovani,

Da, glejte odgovor št. 152, datum objave: 26.12.2019 11:26.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 160

Ali bo naročnik sprejel bonitetno oceno s strani agencije Creditreform?
https://en.creditreform.de/fileadmin/user_upload/crefo/download_eng/commercial_information/Flyer_Solvency_Index.pdf


Na njihovi spletni strani piše:
The PD describes the likelihood with which a company in Germany will slide into either of the two lowest Creditreform Solvency Index catego- ries (500 or 600) within twelve months.This defini- tion corresponds to the probability of default under Basel II.

ODGOVOR št. 160

Spoštovani,

Kandidat lahko skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila predloži oceno institucije, ki uporablja metodologijo mednarodnih bančnih standardov BASEL II ali primerljivo (kandidat mora izkazati primerljivost), pri čemer bo naročnik kot ustrezno oceno priznal tisto, ki je primerljiva zahtevani bonitetni oceni od SB1 do vključno SB5 ali tisto, ki je primerljiva zahtevani oceni najmanj BBB- ustanove Standard & Poor's ali Fitch oziroma Baa3 ustanove Moody's ali drugo primerljivo oceno. Dokazno breme je na strani kandidata.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 161
Spoštovani,

V zvezi s pogojem finančne in poslovne sposobnosti ponudnika prosimo potrdite, da je v primeru, če je za posameznega ponudnika določenih več kategorij ocen bonitetne agencije Fitch, za preverjanje finančne in poslovne sposobnosti ponudnika ključna ocena Long Term Issuer Default Rating (LTR) in ne morda druge določene kategorije (npr. Short-term Credit Rating ali Standalone Credit Profile).

Lep pozdrav.

ODGOVOR št. 161

Spoštovani,

Za preverjanje finančne in poslovne sposobnosti ponudnika se bo upoštevala ocena Long Term Issuer Default Rating (LTR) bonitetne agencije Fitch oziroma druga primerljiva bonitetna ocena skladno z določbami dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila.

Lep pozdrav,
2TDK


VPRAŠANJE št. 161

Naročnika opozarjamo, da gradbena podjetja in in koncerni nimajo bonitetnih ocen iz bonitetnih hiš, ki jih navajate za primerjavo na AJPES strani. Bonitetnih hiš kot so Moody´s, S&P oziroma Fitch, se poslužujejo predvsem banke in države. Gradbena podjetja se poslužujejo bonitetnih hiš kot so KSV, D&B, Creditform itd. (vse po BASEL II). Lestvice teh kreditnih hiš ni možno preverjati na AJPES-u. Kako bomo vedeli, da naša boniteta ocena ustreza vaši bonitetni zahtevi. In kako boste vi vedeli da naša boniteta ustreza vaši zahtevi?. Bonitetne hiše svoje bonitetne lestvice velikokrat prikažejo v barvah in številkah. Npr. v našem primeru je kreditni rating bonitetne hiše KSV 270 in je v zelenem območju. Ali naša boniteta ustreza vašim zahtevam? Nadalje ima naš partner bonitetno oceno bonitetne hiše Crediteform Bonitetni index 229 in je v zelenem območju, ta ima celo na koncu poročila primerjalno lestvico s S&P, ki pa jo uvršča med BBB - BB+, kar pa iz priložene primerjave ni razvidno, ali pade ocena v razred BBB ali BB, za vaše javno naročilo pa je to odločilno.

Iz prakse na javnih naročilih v preteklosti predlagamo naročniku, da dovoljuje vse bonitetne ocene, ki so na bonitetni lestvici višje od 50%, vseh ocen, kakor je tudi ocena SB5 na bonitetni lestvici AJPES-a.

ODGOVOR št. 161

Spoštovani,

Kandidat lahko skladno z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila predloži tudi bonitetno oceno Moody's, bonitetno oceno S&P oziroma Fitch, ali drugo primerljivo oceno institucije, ki uporablja metodologijo mednarodnih bančnih standardov BASEL II ali primerljivo (kandidat mora izkazati primerljivost), pri čemer bo naročnik kot ustrezno oceno priznal tisto, ki je primerljiva zahtevani bonitetni oceni od SB1 do vključno SB5 ali tisto, ki je primerljiva zahtevani oceni najmanj BBB- ustanove Standard & Poor's ali Fitch oziroma Baa3 ustanove Moody's ali drugo primerljivo oceno. Dokazno breme je na strani kandidata.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 162
Spoštovani,

zaradi nejasnosti RD prosimo naročnika, da pojasne nekatere točke.

1. Naročnika prosimo, da objavi osnutek pogodbe, ker samo na podlagi le tega, lahko partnerji pripravijo in predložijo partnersko pogodbo oz. izjavo. Osnutek pogodbe je tudi nujen, da lahko predvidimo ali potrebujemo za izvedbo posla podizvajalce ali ne.
2. Naročnika prosimo, da dovoljuje dokazovanje referenc z lastno izjavo na predpisanem obrazcu in prilogo, tako imenovanih potrdil o zaključku del. Pri velikih infrastrukturnih projektih je namreč nemogoče dobiti podpisnika referenčnega potrdila. Nihče od uradnikov tudi ne bo podpisal za 10let nazaj obrazec, kjer peje potrebno označiti, da so bila dela opravljena pravilno, pravočasno in v zahtevani kakovosti. Tuji naročniki, predvsem iz zahodnih držav, izdajo ob koncu gradnje tako imenovani certifikat, uporabno dovoljenje, kjer je to ugotovljeno, vendar ne nujno v taki obliki kakor jo zahteva naročnik v predmetnem javnem naročilu. Zatoi predlagamo, da ponudnik poda lastno izjavo in dokaz omenjeni certifikat.
3. RD v točki 3.2.5 je določeno, da mora partnerska pogodba vsebovati: morebitno pooblastilo za podpis pogodbe, ali to pomeni, da v primeru, da tega pooblastila ni v partnerski pogodbi, morajo pogodbo z naročnikom podpisati vsi partnerji? Predlagamo, da lahko pogodbo podpišejo tudi vsi partnerji skupaj, kot je to običaj.
4. Ali lahko partnerji pooblastijo enega izmed partnerjev, da predloži elektronsko prijavo preko eJN portala? Glede na dejstvo, da gre za solidarno odgovornost menimo, da lahko prijavo pošlje katerikoli izmed partnerjev.
5. Glede na zadnjo odločitev Ustavnega sodišča, prosimo, da naročnik črta točko 3.1. točka 4, v zvezi z kršitvami delovno pravne zakonodaje. Glej sklep ustavnega sodišča Št. U-I-180/19-17 z dne 7.11.2019.
6. Naročnika prosimo, da spremeni točko 3.1. točka 3 tako, v zvezi z negativnimi referencami. V RD je namreč zapisal, da bo za tuje ponudnike preverjal zgolj točke 1,2, in 4, ne pa točke 3. Sprašujemo se, če ima ponudnik v tujini negativno referenco, lahko dela pri nas, če pa ima slovenec v sloveniji, pa ne sme delati??? Gre za neenakopravno obravnavo, menimo, da ne moremo krajevno diskriminirati pri ugotavljanju negativnih referenc.
7. Ali lahko delodajalec podpiše kadrovsko referenco, kot naročnik del. (glej odločitve DKOM)
8. Ali lahko ponudnik mehanizacijo najame pri svojih hčerinskih družbah? in ali mora za to izpolniti ESPD obrazec vsaka izmed hčerinskih družb, če tudi gre za navadno najemno pogodbo? ALi je v tej fazi dovolj izjava, da ima ponudnik mehanizacijo na razpolago in da naročnik kasneje ne bo izločil ponudnika, če podjetje, ki posoja mehanizacijo ni bil nominiran podizvajalec (ne gre za podizvajalsko razmerje, ampak najem)
9. Ali bo ponudnik lahko dostavil zavarovanje za resnost ponudbe po SWIFT sistemu?
10. Glede na to, da gre za mednarodni razpis prosimo naročnika, da objavi pogodbo v slovenskem in angleškem jeziku, pri čemer slovenski jezik prevlada.
11. Naročnika prosimo, da objavi spisek bonitetnih agencij, ki jih sprejme. Samostojni tuji ponudniki namreč ne moremo pridobiti navedene bonitetne ocene, ker je proces pri S&P, Fitch, Moodys dolgorajen cca.2meseca, dinamičen (medletne spremembe), poleg tega pa odvisen od bonitetnih ocen držav, itd. torej neprimerljiv s slovenskimi bonitetnimi ocenami. Podrobnejšo razlago imamo s strani vseh treh omenjenih bonitetnih agencij in jo bomo uporabili v primeru tožbenega zahtevka. Naročnik govori, da bo sprejel bonitetne ocene agencij, ki uporabljajo Basel 2, vendar to agencije po svetu ne poznajo. Prosimo za spisek primerljvi agencij, ki izdelajo boniteto po enaki metadologiji kot Ajpes (omenjene agencije tega ne počnejo kot Ajpes,saj nenazadnje je del procesa pregleda tudi intervju managementa, kar pa Ajpes ne počne). Prosimo, da se zahteva po bonitetni oceni črta.
12. Naročnika sprašujemo, kako bo preveril ali ima ponudnik na dan prijave spsobnost izjavati dejavnost v RS. Namreč 10.člen ZJN-3 govori o tem, da naročnik ne sme zavrniti ponudbe ponudnika, ki ima dovoljenje za opravljanje dejavnosti v državi ČLANICI (torej v državi znotraj EU). Prijavitelji iz tretjih držav, ki niso članice EU pa dovoljenja za opravljanje dejavnosti nimajo. Menimo, da mora naročnik zahtevati od podjetij iz tretjih držav najmanj to, da imajo že odprto podružnico v EU. Poleg tega morajo tuji inženirji ioz tretjih držav že imeti pridobljeno številko IZS oz druge partnerske organizacije, ki ima vzpostavljen direktno nostrifikacijo kvalifikacije/izobrazbe (to so partnerice v EU).

Hvala.

ODGOVOR št. 162

1. Vzorec pogodbe bo sestavni del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila v drugi fazi.
2. Na vprašanje je naročnik že odgovoril, in sicer odgovor št. 74, datum objave: 12.12.2019 16:37.
3. Lahko jo podpišejo vsi partnerji (zato izraz »morebitno«).
4. Da.
5. Na vprašanje je naročnik že odgovoril, in sicer odgovor št. 38, datum objave: 9.12.2019 8:49.
6. Naročnik v evidenci z negativnimi referencami v Republiki Sloveniji preveri vsak subjekt, kot to predvideva v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, ne glede na to ali je domači ali tuji gospodarski subjekt.
7. Referenco kadru podpiše naročnik referenčnega posla. V primeru, da je kader zaposlen pri naročniku referenčnega posla, lahko referenco potrdi delodajalec kadra.
8. Zadošča izjava, v tem primeru pravilno ugotavljate, da ne gre za podizvajalsko razmerje.
9. Naročnik te možnosti ne predvideva zahteva bo podana skladno z zapisanim v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila.
10. Vzorec pogodbe bo objavljen v drugi fazi, naročnik bo glede uporabe jezika ravnal skladno z možnostmi, ki mu jih nudi veljavna zakonodaja glede jezika postopka.
11. Glejte odgovor št. 152, datum objave: 26.12.2019 11:26.
12. Naročnik preverja registracijo za opravljanje dejavnosti skladno s točko 3.2.1 (upoštevaje že dana pojasnila). Potrebna dovoljenja bo moral subjekt, če jih zahteva področna zakonodaja, ki jo naštevate, imeti pred začetkom izvajanja del. Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila se v tem delu ne spreminja.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 163
Prosimo, potrdite naslednja vprašanja:

STROKOVNJAKI
Potrdite, da je možno registrirati/pooblastiti predlagane strokovnjake pri poklicnih združenjih v njihovih matičnih državah in drugih državah članicah Evropske unije.
PRIPOROČILA
Zavedamo se, da za potrditev priporočil zadostujejo predložena potrdila o dokončanju del, ki jih je podpisala stranka. Potrdite.
PLATFORMA ejn.gov.si
Zavedamo se, da zadošča, če je ena članica konzorcija registrirana na platformi. Potrdite.
Zavedamo se, da ponudbe ni treba podpisati z elektronskim podpisom. Potrdite.

Podaljšanje roka

Postopek za oddajo javnega naročila poteka v slovenskem jeziku in količina prevodov je dokaj velika, zato vas prosimo, da podaljšate rok za predložitev prošnje za sodelovanje na 4 tedne.


Na trgu stranka običajno ne zahteva bonitetne ocene od mednarodnih gradbenih družb, ki sodelujejo pri postopkih na mednarodni ravni. Ali lahko potrdite, da zahteva po bonitetni oceni velja za vse članice, ki sodelujejo pri skupnem podvigu, in tudi za neslovenske družbe? Če to drži, vas prosimo, da ta zahtevek odstranite.


Najlepša hvala

ODGOVOR št. 163

Spoštovani,

1. Skladno z veljavno zakonodajo se zahteva vpis za vse nominirane kadre v ustrezen imenik v RS, kot je to določeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Vpis je možen tudi za tujce pod pogoji navedenimi v veljavni zakonodaji.
2. Naročnik je glede referenčnih potrdil podal več odgovorov (glejte npr. odgovor št. 33, datum objave: 9.12.2019. 8:22).
Platforma:
3. Da (lahko se celo pooblasti nekoga, ki ni sodelujoči v ponudbi glejte prejšnja pojasnila v zvezi s tem).
4. Elektronski podpis ni zahtevan v platformi potrjujemo.
5. Naročnik ne bo dodatno podaljševal roka za oddajo prijav.
6. Naročnik je z odgovorom št. 152, datum objave 26.12.2019. 11.26 spremenil točko 3.2.2.3 dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila in je v tem delu ne bo dodatno spreminjal.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 27.12.2019   10:42

VPRAŠANJE št. 165
Spoštovani,
PZI projekti vsebujejo bistveno večji obseg del kot je razpisan. Ker razpis "Glinščica" še ni razrešen, nas zanima, kako bo naročnik oddal vsa dela. Prosimo, da določite vse razpise (obstoječe in prihajajoče) s katerimi boste prišli do pogodb z izvajalci, da bomo lahko mi predvideli organizacijo del pri tej razpisani gradnji. Če bo cela gradnja drugega tira razdeljena med 10 izvajalcev, bomo sprejeli tudi to, samo določite koliko izvajalcev bo gradilo drugi tir.
Hvala!

ODGOVOR št. 165

Spoštovani,

Vprašanje ni relevantno za pripravo dopustne prijave. Delitev javnih naročil je razvidna iz strategije javnega naročanja za izgradnjo novega železniškega tira Divača Koper, ki je javno objavljena.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 166

Spoštovani,

Naročnik zahteva, da ponudnik (ali njegova mati preko kapacitet) predloži bonitetno oceno, ki bo primerljiva SBON-1 ocenam med SB1 in SB5 (zahteva 3.2.2.3.).

Ponudnikova mati ima pridobljeno bonitetno oceno Fitch, pri čemer ima sledeči oceni:
Long Term Issuer Default Rating (LTR) A-
Standalone Credit Profile BB+
Iz zgodovine ocene je razvidno, da se je Long Term Issuer Default Rating od leta 2013 dalje, ko so bonitetne ocene na voljo, višal in sedaj že nekaj časa vztraja na A- (od leta 2016 dalje). Na drugi strani je bila ocena »Standalone Credit Profile« prvič določena v letu 2019.

Ponudnika zanima:
1. Ali bo naročnik sprejel kot ustrezno bonitetno oceno Fitch, ki ima LTR oceno A- (kar ustreza oceni SB2 oz. SB1), hkrati pa ima Standalone Credit Profile oceno BB+ (kar sicer ni enako SB5, je pa vsekakor več kot BB in torej več kot SB6).
2. Ali bo naročnik štel oceno za veljavno, če je bila določena v avgustu 2019 in je javno dostopna na spletni strani?
3. Ali bo naročnik štel kot ustrezno dokazilo za izpolnitev pogoja glede bonitetne ocene izpis iz spletne strani Fitch, ki je javno dostopen in so tudi podatki javno preverljivi?

V izogib dvomu, ponudnik bo predložil izjavo matere o solidarni odgovornosti.

Lep pozdrav

ODGOVOR št. 166

Spoštovani,

Uvodoma naročnik pojasnjuje, da vaša navedba v prvem stavku ne drži v celoti (predlagamo, da dobro preberete vse zahteve v točki 3.2.2.3).

1. in 2. - glejte odgovor št. 152, datum objave: 26.12.2019 11:26, s katerim je naročnik spremenil točko 3.2.2.3.
3. Da, v kolikor iz tega dokaza izhaja nedvoumno izpolnjevanje navedenega pogoja. Dokazno breme je na kandidatu.

Lep pozdrav,
2TDK

VPRAŠANJE št. 167

Spoštovani,

V vašem odgovoru na vprašanje št. 5 ste podali pojasnilo, zakaj vztrajate pri razpisnem pogoju, da mora vsaj eden od ponudnikov pri skupni ponudbi izkazati vsaj bonitetno oceno SB 5 , oziroma primerljivo po mednarodnih standardih. Vaša razlaga temelji na vašem pričakovanju, da takšen ponudnik lahko v roku, v pričakovani kvaliteti izvede javno naročilo, da lahko sledi terminskemu planu... (povzeto iz vašega pojasnila), navajate tudi , da je to pomembno tudi zaradi financiranja projekta s strani EU.
Dobra razlaga in utemeljitev naročnika. V vaši razlagi, oziroma pojasnilu manjka samo določilo s čim bo vaša pričakovanja potencialni ponudnik (partner), ki ima SB5, izpolnil oziroma s čim dokazal, namreč samo bonitetna ocena SB5 tega ne dokazuje, saj če nima ponudnik, ostalih sposobnosti, znanj,..... vam sama bonitetna ocena nič ne zagotavlja.

Pozivamo vas, da jasno obrazložite tudi s čim ponudnik (partner) dokazuje, poleg bonitete SB5, vaše zahteve po roku, kvaliteti izvedbe itd., koliko mora imeti ponudnik oziroma partner, ki izkazuje boniteto tudi realizacije, koliko dela mora tudi sam prevzeti v izvajanje na projektu. Da se ne bo zgodilo, da bo tak partner v skupni ponudbi prispeval bonitetno oceno SB5, v fizični delitvi del pa bo njegov delež 0% ali nekaj malo več kot je 0%. Verjetno se strinjate , da partner v skupni ponudbi ob gornji predpostavki ne izpolnjuje vaših napisanih pričakovanj. Prosimo vas, da za ponudnike v skupni ponudbi definirate (pojasnite) tudi ta merila.

Hvala za odgovor

ODGOVOR št. 167

Spoštovani,

Glejte odgovor št. 152, datum objave: 26.12.2019 11:26, s katerim je spremenjena točka 3.2.2.3 dokumentacij v zvezi z oddajo javnega naročila.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 27.12.2019   14:33

VPRAŠANJE št. 168
Spoštovani,

Naročnika prosimo, za obrazložitev točke 3.2.3 Tehnična in kadrovska sposobnost; točka 2 Kadrovska sposobnost in sicer pogoj, da morajo biti sledeči kadri: Vodja gradnje, Vodja del - za izkop in osnovno podgradnjo predora, Vodja del - za strojna dela, Tehnični vodja del (po ZRud-11); najkasneje v roku 15 delovnih dni po prejemu sklenjene pogodbe vpisan v ustrezni imenik pri IZS v skladu z Zakonom o arhitekturni in inženirski dejavnosti (Uradni list RS, št. 61/17; v nadaljevanju ZAID).

Iskani kadri spadajo v kategorijo reguliranih poklicev, zato jim tudi posamezne države znotraj EU podeljujejo dovoljenja za opravljanje dejavnosti v posamezni državi, skladno s medsebojnimi usklajenimi sporazumi. Za kader, ki je šolanje zaključil v EU ( primerljivi programi po bolonjski direktivi), strokovni izpit opravil v članici EU in se vpisal v imenik pri strokovni zbornici v EU, lahko trdimo da le ta izpolnjuje zahtevane pogoje za vpis v našo nacionalni zbornico IZS in bo le ta vpis lahko izvršen v 15 dnevih. V sled navedenemu lahko pod materialno odgovornostjo podpišemo ESPD obrazec in nam bo sposobnost tudi priznana.

Za kader, ki je opravil šolanje izven EU in ima veljavno licenco izven EU, pri čemer smo pri IZS preverili da ne obstajajo sporazumi o priznavanju licenc izven EU, razumemo da bo tak kader moral opravljati strokovni izpit pri slovenski nacionalni zbornici IZS ( razpisani roki 3 x v letu 2020) kot pogoj da se bo lahko vpisal v ustrezni imenik. Na IZS so poudarili da se strokovni izpit opravlja v slovenskem jeziku.
Ponudnik, ki želi uporabiti tak kader, se mora zavedati, da podaja v ESPD iozjavo pod materialno in kazensko odgovornostjo, ki jo skoraj zagotovo ne bo mogel izpolniti.

Ali razumemo pravilno?


ODGOVOR št. 168

Spoštovani,

Naročnik ne zahteva, da bi morali biti kadri že vpisani v ustrezen imenik v trenutku oddaje prijave/ponudbe, vendar se morajo kandidati zavedati, da ne gre za posebne zahteve naročnika, temveč zahteve veljavne zakonodaje, da lahko ta kader opravlja zahtevane naloge.

Lep pozdrav,
2TDK

Datum objave: 27.12.2019   16:00

VPRAŠANJE št. 169
Vezano na odgovor št. 8 na vprašanje št. 8 pri VPRAŠANJU št. 8, Datum objave 01.12.2019 17:29.
Ali zadostuje predložitev samo bonitetne ocene Podružnice z bonitetno oceno, kot zahtevate, če ima matična družba te podružnice bonitetno oceno, ki se ne da primerjati z linkom kot ste ga navedli v navodilih (primerjava AJPES) in če se ta Podružnica sklicuje na referenčne kapacitete matere (matične družbe)?
Če ne, kako naj izkazujemo ustreznost bonitetne ocene matične družbe, ki uporablja metodologijo BASEL II, oceno ima pa izkazano v procentih rizika, in številkah v barvah?

ODGOVOR št. 169

Spoštovani,

predložena mora biti bonitetna ocena, ki je v celoti skladna z zadnjo spremembo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila. Glejte odgovor št. 152, datum objave: 26.12.2019. 11:26.

Lep pozdrav,
2TDK


NAROČNIK SPOROČA, DA JE S TEM ODGOVOROM ODGOVORIL NA VSA POSTAVLJENA VPRAŠANJA.