Datum objave: 25.04.2022   10:12

VPRAŠANJE
Spoštovani,

V RD je priložen obrazec št. 11/1 Izjava za fizično osebo, katerega naj bi naročnik v izpolnitev in potrditev posredoval izbranemu ponudniku, kateremu bo nameraval oddati javno naročilo. Prosimo za potrditev, da ponudnik lahko namesto te izjave predloži novejša potrdila iz kazenske evidence, ki jih ponudnik pridobi in so izdana po datumu, ki je določen za oddajo ponudbe? Kajti iz tega je jasno razvidno, da torej osebi tudi na dan, ki je bil za določen za oddajo ponudbe ni bila izrečena morebitna sodba, ki ima elemente kaznivih dejanj oz. o zadostuje navedenim pogojem.

Hvala in lp,

ODGOVOR

Potrjujemo.

Datum objave: 25.04.2022   10:14

VPRAŠANJE
Pozdravljeni,

V 2. točki pod 8.1.5. Drugi pogoji navajate, da mora ponudnik priložiti izjavo, da je v celoti seznanjen z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, njenimi popravki ter dopolnitvami in se z njeno vsebino strinja (vključno z določili vzorca pogodbe) in kot dokazilo navajate izpolnjen obrazec ESPD.
Prosimo za potrditev, da se torej kot izpolnitev tega pogoja smatra izpolnjen ESPD oz. da to izjavo vpišemo v ESPD in ni potrebno, da ponudnik prilaga morebitno lastno izjavo?

Hvala.

ODGOVOR

Potrjujemo.

Datum objave: 25.04.2022   10:15

VPRAŠANJE
Spoštovani,

prosim vas za razlago oz. vzrok rezervacije škode pri požarnem zavarovanju v višini 44.650 EUR.

ODGOVOR

Višina rezervacije pri požarnem zavarovanju predstavlja 7 škodnih primerov, od tega je en primer v višini 35.000 EUR - vzrok: vdor meteorne vode.

Datum objave: 25.04.2022   10:16

VPRAŠANJE
Spoštovani,

ali je pri strojelomnem zavarovanju zavarovalna vsota za vso opremo s stroji in aparati na vseh lokacijah v višini 339.300 EUR skupaj za vse lokacije, ali je mišljeno na posamezno lokacijo?
Enako nas zanima za mehansko opremo v višini 629.100 EUR. Je to mišljeno za vse lokacije skupaj ali po lokaciji?


ODGOVOR

Zavarovalna vsota za vso opremo s stroji in aparati velja za vse lokacije skupaj.
Enako določilo velja za mehansko opremo.

Datum objave: 25.04.2022   13:10

VPRAŠANJE
Spoštovani,

V vzorcu pogodbe pri določilu NCB navajate, da se dodatni popust (bonus-NCB) prizna po zaključku zavarovalnega leta in se ZTR izračuna za preteklo leto. V kolikor želite, da se NCB izračunava in izplačuje za vsako leto posebej prosimo, da dodate določilo, da se bonus ne prizna (izplača) v kolikor ZTR posameznega zavarovalnega leta preseže 100 % ter zavarovancu v nadaljevanju trajanja zavarovanja ne pripada več bonus na dosežen poslovno tehnični rezultat?

Lep pozdrav!

ODGOVOR

ZTR se izračunava in bonus izplačuje po prvem letu za prvo leto, po drugem za dve leti, po tretjem za tri leta.

Datum objave: 25.04.2022   13:11

VPRAŠANJE
Spoštovani,

Prosimo za podatek o izplačanih škodah po posamezni zavarovalni vrsti še za leto 2017 (v predhodnem JN ni bil podan podatek za celotno leto 2017)?

Lep pozdrav!

ODGOVOR


Škodni rezultat objavljen v tehničnem delu razpisne dokumentacije je dan 11.3.2022 in je za polno štiriletno obdobje od 2018-2021. Smatramo, da za določitev ponudbene premije to zadostuje.

Datum objave: 25.04.2022   13:13

VPRAŠANJE
STROJELOM
1. Kot predmet zavarovanja navajate:
- Daljnovodi, kablovodi visoke napetosti, vse vrste omrežij
- Podstavki, ležišča in temelji strojev.
- Zapornice
Ali so navedene vrednosti vključene v danih vrednostih in v kateri postavki so upoštevane?
V kolikor le to ni vključeno prosimo za podatek o vrednosti le-teh?


ODGOVOR
Predmeti zavarovanja: Daljnovodi, kablovodi visoke napetosti, vse vrste omrežij so zajeti v vrednost mehanske opreme.
Predmeti zavarovanja: Podstavki, ležišča in temelji strojev in zapornice, pa so zajeti v vrednosti opreme.

Datum objave: 25.04.2022   13:16

VPRAŠANJE
VLOM
1. Kot predmet zavarovanja navajate tudi stvari v lasti zaposlenih in učencev, denar, vrednostni papirji, načrti, licence, zbirke, dragocenosti,
a) Kaj je mišljeno še s tremi pikami?
b) V tabeli ni opredeljenih vrednosti oz. ZV za navedene predmete zavarovanja. Ali je mišljeno, da je navedeno vključeno pod zap.št. 1 »Vsa oprema s stroji in aparati« ali boste podali ločeno vrednost?
c) V kakšnem hranišču se hranijo denar, načrti, licence, zbirke, dragocenosti ?
2. Kot zavarovano nevarnost navajate, da zavarovanje krije tudi škode v muzejih, galerijah, cerkvah, javnih knjižnicah in na razstavah, nastalo zaradi tatvine ali poškodovanja, ki jo povzroče obiskovalci. Prosimo za pojasnilo kaj ste s tem mislili, saj se zavaruje šola in ne muzej, galerija, cerkev, razstava.?


ODGOVOR
1.
a) mišljeno je: in ostali podobni predmeti
b) da, kot je razvidno iz dokumentacije, navedeno je vključeno pod zaporedno št. 1: »Vsa oprema s stroji in aparati« na 1. riziko do 10.000 EUR
c) Šola posebnega hranišča nima, vredne stvari se hranijo v varnostnih omarah.

2.
Zavarovanje krije tudi škodo na razstavah v šolah, vrtcih, , nastalo zaradi tatvine ali poškodovanja, ki jo povzročijo obiskovalci

Datum objave: 25.04.2022   13:17

VPRAŠANJE
Pozdravljeni,

1. V RD pod točko 7.2. v šestem odstavku kot tudi v teh. delu JN pod predmet JN navajate: »Naročnik bo na osnovi pridobljenih ponudb izbral zavarovalne vrste za katere bo sklenil pogodbo«.
Prosimo za pojasnilo tega določila oz. ali niso predmet JN vsa razpisana zavarovanja? V kolikor naročnik za določeno zavarovalno vrsto nima namena skleniti pogodbo oz. išče informativno ponudbo, mora predhodno opredeliti za katero vrsto zavarovanja gre to.

2. Prosimo za pojasnilo kdaj bo začetek in potek posameznega zavarovalnega leta oz. kdaj naj bi bila skadenca zavarovanja vsako leto?

Hvala.

ODGOVOR
1.
Pogodba se bo sklenila v kompletu za vse zavarovalne vrste, ki so opredeljene v tehničnem delu razpisne dokumentacije. Navedena dikcija : »Naročnik bo na osnovi pridobljenih ponudb izbral zavarovalne vrste za katere bo sklenil pogodbo« se iz dokumentacije briše.
2.
Prvo zavarovalno leto: od 30.9.2022 ob 24.00 - do 30.9.2023 ob 24.00
Drugo zavarovalno leto: od 30.9.2023 ob 24.00 - do 30.9.2024 ob 24.00
Tretje zavarovalno leto: od 30.9.2024 ob 24.00 - do 30.9.2025 ob 24.00
Četrte zavarovalno leto: od 30.9.2025 ob 24.00 - do 30.9.2026 do 24.00

Datum objave: 25.04.2022   13:19

VPRAŠANJE
VZOREC POGODBE - 11. člen NCB
1. Prosimo, da se v določilo o ZTR v seštevek vseh izplačanih zavarovalnin/odškodnin vključi tudi rezervirane škode in se to deli s kosmato premijo?
2. Prosimo, da se v določilo kosmate premije doda, da je le ta poleg DPZP zmanjšana tudi za že predhodno izplačan NCB?
3. Prosimo za pojasnilo zakaj želite, da se za prvi obračun upošteva obdobje od 1.10.2022 do 31.12.2022 in potem letno do konca pogodbe - vendar glede na konec pogodbe 30.09.2026 zadnje leto spet ne bo letno? V praksi je, da se NCB obračunava skladno z zavarovalnim letom. V kolikor želite torej zavarovalno leto vsako leto 31.12. in se obračun NCB dela kot navedeno v RD prosimo za popravek, da se za prvi obračun upošteva obdobje od 1.10.2022 do 31.12.2023 (1 leto in 3 mesece)?
4. Prosimo za pojasnilo ali se ZTR izračunava in bonus izplačuje za vsako leto posebej ali po prvem letu za prvo leto, po drugem za dve leti, po tretjem za tri leta?



ODGOVOR
1. Pri obračunu bonusa se rezervacije in škode v reševanju se ne upoštevajo.
2. Potrjujemo dopolnitev določila.
3. Iz razpisne dokumentacije se briše dikcija: NCB se obračunava: za prvi obračun se upošteva obdobje od 1.10.2022 do 31.12.2022 in pote letno do konca pogodbe.
4. ZTR se izračunava in bonus izplačuje po prvem letu za prvo leto, po drugem za dve leti, po tretjem za tri leta.

Datum objave: 25.04.2022   13:21

VPRAŠANJE
POŽAR
1. Prosimo za pojasnilo zakaj nevarnost udarca neznanega motornega vozila ali premičnega stroja navajate tako med temeljne kot dodatne nevarnosti? Prosimo za potrditev, da se navedeno kritje smatra kot dodatna požarna nevarnost? V temeljne nevarnosti pa spada le udarec lastnega/zavarovančevega motornega vozila ali premičnega delovnega stroja.
2. Prosimo za pojasnilo kaj je osnova za določitev zavarovalne vrednosti zgradb?
3. Navajate, da zavarovanje krije tudi škodo na zunanji ureditvi, hortikulturi do 3% gradbene vrednosti objektov, kakor tudi tlakovana dvorišča, ograje in podobno. V izogib napačnemu zajemu oz. upoštevanju prosimo, da navedete oz. opredelite ZV po posamezni lokaciji, da vemo katere vrednosti upoštevati kot osnovo?
4. Prosimo za potrditev, da se navedeni letni limit izplačila zavarovalnice (agregat) v višini 3x zavarovalne vsote smatra za vsako posamezno dodatno nevarnost?
5. V tabeli navajate stvari delavcev in otrok - na dog.novo vrednost v višini 100.000 eur. Ali je to mišljeno za za stvari na vseh lokacijah skupaj? Ali lahko ZV razdelite po lokacijah (mogoče vsaj v %)?


ODGOVOR
1. Kot je razvidno iz tehničnega dela razpisne dokumentacije, pri temeljnih nevarnostih se navaja, da gre za
udarec motornega vozila ali premičnega delovnega stroja (neglede na lastništvo) - kar pomeni, da ni neznano.
Med tem ko se pri dodatnih nevarnostih navaja, da gre za udarec neznanega motornega vozila.
2. Osnova za določitev vrednosti je dogovorjena nova vrednost zgradb.
3. Zavarovalna vsota po posamezni lokaciji znaša 3% gradbene vrednosti objektov.
4. Potrjujemo.
5. Da, velja za vse lokacije skladno z JN.

Datum objave: 28.04.2022   14:27

VPRAŠANJE
Spoštovani,

I.
V točki 8.1.3. (Kadrovski in tehnični pogoji) razpisne dokumentacije naročnik med drugim postavlja pogoj, da mora imeti ponudnik v Republiki Sloveniji vsaj en (1) cenilni center ali več, oddaljen od sedeža zavarovanca 20 km in vsaj tri (3) usposobljene škodne cenilce premoženjskih zavarovanj.
Za skupne ponudbe in ponudbe s podizvajalci je potrebno upoštevati še točki 10.2.1 (Skupna ponudba) in 10.2.2 (Ponudba s podizvajalci) teh navodil (točka 8.1. razpisne dokumentacije).
AD1
Cenilni center po naravi dela in storitev, ki jih izvaja, v nobenem primeru ne more nastopati kot podizvajalec zavarovalnice, saj ne gre za samostojno izvajanje dela konkretnega javnega naročila, poleg tega je celotna pristojnost in odgovornost za izvedbo javnega naročila skladno z zavarovalno pogodbo izključno v pristojnosti in odgovornosti zavarovalnice, ne glede na organizacijo dela (kolikor je cenilni center v lasti zavarovalnice) ali pogodbeni odnos, ki ga ima zavarovalnica s posameznim cenilnim centrom (kolikor je cenilni center v lasti poslovnega partnerja zavarovalnice, pri katerem se ocenjujejo škode). Naročnika vsled navedenega prosimo, da pristopi k pojasnilu razpisne dokumentacije v točki 8.1.3. na način, da se zahteva po cenilnem centru razlaga na način, da je cenilno mesto lahko bodisi v lasti zavarovalnice ali njenega poslovnega partnerja in se cenilnega centra ne obravnava kot podizvajalca v smislu 94. člena ZJN-3.

Dodatno izpostavljamo, da je pogoj, da mora biti cenilni center od sedeža zavarovanca oddaljen (največ) 20 km, nesorazmeren s predmetom javnega naročila. Zavarovalnice zaradi hitrega in učinkovitega reševanja škodnih primerov uporabljajo več različnih pristopov načina ocenjevanja škode in jih, zaradi specifike škodnih primerov, prilagajajo potrebam in zahtevam zavarovancev. Za potreba konkretnega javnega naročila, ki se nanaša na zavarovanje premoženja (brez vozil) je okoliščina, da je cenilni center oddaljen več kot 20 km od sedeža zavarovanca brezpredmetna, saj na kakovost izvajanja zavarovalniških storitev oziroma na kvaliteto izvajanja pogodbenih obveznosti zavarovalnice ne vpliva. Nasprotno, takšen pogoj brez navedbe opravičljivih ekonomskih in drugih razlogov neopravičeno omejuje konkurenco med ponudniki in naročniku omogoča neenakopravno obravnavo enako kvalitetnih ponudnikov. Naročnika vsled navedenega prosimo, da glede na podane argumente razpisno dokumentacijo v obravnavanem delu spremeni na način, da pogoj glede zahtevane razdalje cenilnega centra (20 km od sedeža zavarovanca) v celoti umakne.

II.
Naročnik v točki 8.1.4. (Ekonomska in finančna sposobnost) razpisne dokumentacije postavlja pogoj, da mora imeti zavarovalnica ali kot zavarovalna skupina bonitetno oceno finančne in kreditne moči »A« ali boljše bonitetne agencije Standard & Poor's ali enakovredno.

Naročnika opozarjamo, da navedeni pogoj za sodelovanje, ki je v zahtevani bonitetni oceni, ni sorazmeren, neopravičeno omejuje konkurenco med ponudniki in naročniku omogoča neenakopravno obravnavo popolnoma enakovrednih si potencialnih ponudnikov. Naročnika zato pozivamo, da ga spremeni na način, da potencialnim ponudnikom dopusti, da ekonomsko in finančno sposobnost dokazujejo (tudi) s predložitvijo letnega poročila in poročila o solventnosti in finančnem položaju družbe.

Drugi odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da naročnik v postopek javnega naročanja vključi le tiste zahteve, ki so potrebne za zagotovitev, da ima kandidat ali ponudnik ustrezne pravne in finančne zmogljivosti ter tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, ki se oddaja. Vse zahteve morajo biti povezane in sorazmerne s predmetom javnega naročila. Če naročnik kot pogoj določi bonitetno oceno, bi za takšno zahtevo moral imeti tehtne in objektivno utemeljene razloge o tem, kateri elementi, ki se preverjajo v okviru bonitetne ocene, so tisti, ki jih želi pri svojem pogodbenem partnerju preveriti in zakaj so prav ti elementi pomembni za izvedbo javnega naročila, so z njim povezani in naročilu sorazmerni.

Z določitvijo spornega pogoja za sodelovanje je naročnik v predmetno javno naročilo vključil le tiste zavarovalnice, ki razpolagajo z bonitetno oceno in istočasno izključil vse zavarovalnice, katerih finančna in ekonomska moč je najmanj enakovredna, vendar ne razpolagajo z bonitetno oceno.

Poslovanje zavarovalniškega sektorja je eden ključnih področij v EU in je z namenom zagotovitve njegove stabilnosti in solventnosti pod strogim nadzorom državnih regulatorjev in državne ter evropske regulative (Direktiva 2009/138/ES (Solventnost II) ter Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/35). Vse zavarovalnice morajo zaradi specifičnega profila tveganj izvajati redno zagotavljanje ravni lastnih sredstev, ki zavarovalnicam omogoča pokritje znatnih izgub ter imetnikom polic oziroma upravičencem daje razumno zagotovilo, da bodo izplačila izvršena, ko zapadejo (solventnostni kapital/količnik). Za zagotavljanje solventnosti mora imeti zavarovalnica lastna sredstva v višini solventnostnega količnika, enakega ali večjega od 100%. Če slednji pade pol 100%, EU regulativa določa ukrepe za ponovno vzpostavitev solventnosti.

Ekonomska moč zavarovalnice se izkazuje zlasti in predvsem z ustrezno višino solventnostnega količnika, ki je prikazan v poročilu o solventnosti in finančnem položaju družbe, finančne kazalnike o ekonomski moči zavarovalnice pa nenazadnje izkazuje tudi letno poročilo zavarovalnice. Bonitetna ocena torej ni edini pokazatelj ekonomske moči zavarovalnice.

Naročnik naj pojasni razloge, za preverbo katerih konkretnih lastnosti ponudnikov, ki so pomembne za izvajanje razpisanih storitev, je potrebna prav zahteva po bonitetni oceni (A) in zakaj teh lastnosti ni mogoče preveriti in dokazati na drugačen način. Naročnik bi v zvezi z lastnostmi, ki jih pričakuje od ponudnikov (ki bi jih v razpisni dokumentaciji moral predhodno ustrezno konkretizirati), moral dopustiti tudi dokazovanje ekonomskega in finančnega položaja s »katerim koli drugim dokumentom, za katerega naročnik meni, da je ustrezen« (sedmi odstavek 77. člena ZJN-3). Treba je namreč upoštevati, da so vsi objektivni elementi, ki jih upošteva bonitetna ocena, dokazljivi na druge načine (z računovodskimi izkazi, predvsem poročilom o solventnosti zavarovalnice). Še več, ti objektivni elementi so izvorno določeni v računovodskih izkazih, bonitetna ocena jih zgolj povzema. Zato dokazovanje finančne usposobljenosti za izvedbo naročila (zgolj) z bonitetno oceno ni utemeljeno. Naročnik naj po tem, ko bo sploh pojasnil, katere konkretne lastnosti sploh zahteva pri ponudnikih, omogoči, da se te lastnosti dokazujejo tudi z drugimi dokazili.

Poleg tega pa naročnika opozarjamo tudi na dejstvo, da mora pojasniti konkretne razloge, zaradi katerih meni, da je prav bonitetna ocena A tista, ki mu zagotavlja ustrezno izvedbo naročila, ne pa tudi slabša bonitetna ocena. Tudi za utemeljitev sorazmernosti višine bonitetne ocene mora naročnik najprej pojasniti konkretne lastnosti, upoštevane v okviru bonitetne ocene, ki jih naročnik šteje za pomembne, zato mora naročnik te lastnosti (elemente) jasno navesti. Naročnik naj pojasni razloge, zaradi katerih meni, da je bonitetna ocena (na splošno in v konkretni višini A) neposredno povezana s predmetom javnega naročila in objektivno opravičljiva ter sorazmerna, saj je zahteva v nasprotnem primeru nezakonita in bo zoper njo vložen zahtevek za revizijo.

V kolikor naročnik spornega pogoja za sodelovanje ne umakne oziroma spremeni, ga pozivamo, da argumentira sorazmernost in primernost zahteve po predložitvi bonitetne ocene in njene višine, glede na predmet konkretnega javnega naročila - izvajanje storitev zavarovanja. Naročnik naj torej pojasni, kakšen interes zasleduje s določitvijo pogoja po bonitetni oceni, katere konkretne lastnosti ponudnikov z njo preverja in kateri razlogi opravičujejo njeno določitev, še zlasti, ker slednja ne izkazuje, da je zavarovalnica sposobna kriti tveganja, ki izhajajo iz pogodb zavarovanja.


ODGOVOR

l. Zaradi hitrega posredovanja in kratke odzivnosti pri škodnih primerih se določila ohranijo, naročnik ne bo spreminjal razpisne dokumentacije v tem delu.

ll. Naročnik omogoča ponudnikom, da izkažejo izpolnjevanje pogojev zahtevane bonitetne ocene s predložitvijo bonitetne ocene navedene bonitetne agencije ali enakovredne. Zaradi navedenega, naročnik ne bo spreminjal razpisne dokumentacije v tem delu.