Datum objave: 10.05.2022   15:18

VPRAŠANJE
Naročnik je v 10. členu osnutka pogodbe navedel sledeče:

Naročnik bo izvajalcu priznal valorizacijo z upoštevanjem indeksa, izračunanega kot povprečno vrednost indeksa za ostalo nizko gradnjo, ki ga objavlja GZS, ter indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja SURS.

Zanima nas zakaj se je naročnik odločil tudi za uporabo indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja SURS? V ta indeks cen namreč spadajo spremembe cen hrane, pijače, oblačil ter ostalih storitev, ki z indeksom gradbeništva nimajo nobene veze. Edino pravilno in logično bi bilo upoštevanje samo indeksa, ki ga objavlja GZS, zato vas pozivamo k popravku osnutka pogodbe.

ODGOVOR
Odločitev naročnika je, da upošteva oba zapisana indeksa, 10. člena v osnutku pogodbe naročnik ne bo spreminjal.

Datum objave: 10.05.2022   15:18

VPRAŠANJE
Pozdravljeni,

od prejšnje oddaje tega odseka so se cene vhodnih materialov zelo podražile (bitumen, armatura, ....), poleg tega se je indeks cen po GZS zvišal za več kot 10%.
Že prvotno so bile cene najnižjega ponudnika bistveno večje kot ste vi postavili sedaj limit, kar nekako ni logično.

Zato vas pozivamo da limit zvišate, ker drugače ne boste dobili ponudb ali pa bodo te nerealne in boste imeli v fazi izvedbe večje ali pa še huje nerešljive težave.

ODGOVOR
Limitirana vrednost ponudbe je določena na osnovi projektantskega predračuna in revalorizacije cen materialov z indeksom GZS in indeksom življenjskih stroškov, ki ga izračunava SURS, tako da so podražitve materialov glede na datum izdelave projektantskega predračuna in objave razpisne dokumentacije upoštevane v višini limitirane vrednosti ponudbe.
V pogodbi je za predmetno naročilo predvideno mesečno usklajevanje vrednosti situacij glede na vrednost indeksa GZS za ostalo nizko gradnjo in indeksa življenjskih stroškov, tako da bodo nadaljnje podražitve (ali pocenitve) materialov in storitev upoštevane v fazi izvedbe naročila.

Datum objave: 11.05.2022   08:48

VPRAŠANJE
Pozdravljeni.
Naročnika naprošamo, da podaljša rok za postavljanje vprašanja.
Hvala.
Lep pozdrav.

ODGOVOR
Naročnik ne bo podaljšal roka za postavljanje vprašanj.

Datum objave: 16.05.2022   12:51

VPRAŠANJE
Pozdravljeni,
predvidevam, da je v popisu napaka
AKZ1
4.4 Jaški
S 44 142 "Izdelava jaška iz cementnega betona, krožnega prereza s premerom 60 cm, globokega 1,0 do 1,5 m
Opomba: Dobava in vgradnja betonskih jaškov za vtok površinske vode iz kanalet in ob kamniti zložbi (vgrajeni na bankini kolesarske poti), obbetoniranje dna jaška in izdelava odprtin za vtok/iztok cevi" M1 5,40 0,00
S 44 143 "Izdelava jaška iz cementnega betona, krožnega prereza s premerom 60 cm, globokega 1,5 do 2,0 m
Opomba: Dobava in vgradnja betonskih jaškov za vtok površinske vode iz kanalet in ob kamniti zložbi (vgrajeni na bankini kolesarske poti), obbetoniranje dna jaška in izdelava odprtin za vtok/iztok cevi" M1 7,00 0,00
S 44 914 Dobava in vgraditev pokrova iz ojačenega cementnega betona, krožnega prereza s premerom 60 cm KOS 8,00 0,00

SE PONOVI ŠE PARKRAT

ODGOVOR
V popisu del se spremenijo postavke, tako da se upošteva enota kos. Spremenjene postavke se glasijo:
Zavihek AKZ1, sklop 4. ODVODNJAVANJE - 4.4 Jaški:
S 44 142 Izdelava jaška iz cementnega betona, krožnega prereza s premerom 60 cm, globokega 1,0 do 1,5 m
Opomba: Dobava in vgradnja betonskih jaškov za vtok površinske vode iz kanalet in ob kamniti zložbi (vgrajeni na bankini kolesarske poti), obbetoniranje dna jaška in izdelava odprtin za vtok/iztok cevi KOS 4,00
S 44 143 Izdelava jaška iz cementnega betona, krožnega prereza s premerom 60 cm, globokega 1,5 do 2,0 m
Opomba: Dobava in vgradnja betonskih jaškov za vtok površinske vode iz kanalet in ob kamniti zložbi (vgrajeni na bankini kolesarske poti), obbetoniranje dna jaška in izdelava odprtin za vtok/iztok cevi KOS 4,00

Zavihek AKZ2, sklop 4. ODOVODNJAVANJE - 4.4 Jaški:
S 44 142 Izdelava jaška iz cementnega betona, krožnega prereza s premerom 60 cm, globokega 1,0 do 1,5 m
Opomba: Dobava in vgradnja betonskih jaškov za vtok površinske vode iz kanalet in ob kamniti zložbi (vgrajeni na bankini kolesarske poti), obbetoniranje dna jaška in izdelava odprtin za vtok/iztok cevi KOS 5,00
S 44 143 Izdelava jaška iz cementnega betona, krožnega prereza s premerom 60 cm, globokega 1,5 do 2,0 m
Opomba: Dobava in vgradnja betonskih jaškov za vtok površinske vode iz kanalet in ob kamniti zložbi (vgrajeni na bankini kolesarske poti), obbetoniranje dna jaška in izdelava odprtin za vtok/iztok cevi KOS 5,00

Zavihek AKZ3, sklop 4. ODOVODNJAVANJE - 4.4 Jaški:
S 44 142 Izdelava jaška iz cementnega betona, krožnega prereza s premerom 60 cm, globokega 1,0 do 1,5 m
Opomba: Dobava in vgradnja betonskih jaškov za vtok površinske vode iz kanalet in ob kamniti zložbi (vgrajeni na bankini kolesarske poti), obbetoniranje dna jaška in izdelava odprtin za vtok/iztok cevi KOS 4,00
S 44 143 Izdelava jaška iz cementnega betona, krožnega prereza s premerom 60 cm, globokega 1,5 do 2,0 m
Opomba: Dobava in vgradnja betonskih jaškov za vtok površinske vode iz kanalet in ob kamniti zložbi (vgrajeni na bankini kolesarske poti), obbetoniranje dna jaška in izdelava odprtin za vtok/iztok cevi KOS 4,00

Zavihek AKZ5, sklop 4. ODOVODNJAVANJE - 4.4 Jaški:
S 44 142 Izdelava jaška iz cementnega betona, krožnega prereza s premerom 60 cm, globokega 1,0 do 1,5 m
Opomba: Dobava in vgradnja betonskih jaškov za vtok površinske vode iz kanalet in ob kamniti zložbi (vgrajeni na bankini kolesarske poti), obbetoniranje dna jaška in izdelava odprtin za vtok/iztok cevi KOS 4,00
S 44 143 Izdelava jaška iz cementnega betona, krožnega prereza s premerom 60 cm, globokega 1,5 do 2,0 m
Opomba: Dobava in vgradnja betonskih jaškov za vtok površinske vode iz kanalet in ob kamniti zložbi (vgrajeni na bankini kolesarske poti), obbetoniranje dna jaška in izdelava odprtin za vtok/iztok cevi KOS 4,00

Zavihek AKZ6, sklop 4. ODOVODNJAVANJE - 4.4 Jaški:
S 44 143 Izdelava jaška iz cementnega betona, krožnega prereza s premerom 60 cm, globokega 1,5 do 2,0 m
Opomba: Dobava in vgradnja betonskih jaškov za vtok površinske vode iz kanalet in ob kamniti zložbi (vgrajeni na bankini kolesarske poti), obbetoniranje dna jaška in izdelava odprtin za vtok/iztok cevi KOS 6,00

Sprememba enote postavke bo odpravljena v čistopisu popisa del, ki bo objavljen po koncu roka za postavitev vprašanj.

Datum objave: 16.05.2022   13:02

VPRAŠANJE
Spoštovani,

v petem odstavku 10. člena Osnutka pogodbe ste določili, da bo naročnik izvajalcu priznal valorizacijo z upoštevanjem indeksa, izračunanega kot povprečno vrednost indeksa za ostalo nizko gradnjo, ki ga objavlja GZS, ter indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja SURS.

Manimo, da je na takšen način določena valorizacija v nasprotju z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3). Indeks cen za nizko gradnjo, ki ga objavlja Gospodarska zbornica Slovenije - GZS vsebuje konkretne podatke vseh kazalnikov, ki vplivajo na določitev cene za konkreten predmet javnega naročila, ki je izgradnja kolesarske povezave. Indeks cen GZS (natančneje Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala - ZGIGM) odraža dejansko gibanje relevantnih stroškov, izračunanih v posameznem indeksu na podlagi strukture konkretnih del. Upošteva se ne le gibanje cen gradbenih materialov, temveč tudi gibanje strojne opreme in transportnih stroškov ter gibanje stroškov plač. Vse podatke se pridobiva pri relevantnih konkretnih deležnikih (pri proizvajalcih materiala, večjih trgovskih podjetjih, gradbenih izvajalskih podjetjih itd.). Takšen indeks najbolj realno odraža stanje cen na trgu za dela, ki so predmet javnega naročila (t.j. nizka gradnja), saj je sestavljen iz elementov, ki vplivajo na oblikovanje cene. Menimo, da uporaba indeksa cen življenjskih potrebščin SURS za uporabo pri konkretnem predmetu javnega naročila ni utemeljena, saj dejansko navedeni indeks zajema gibanja cen npr. hrane, pijače, oblačil in obutve, izobraževanja, cen restavracij in hotelov itd., ki s konkretnim predmetom javnega naročila nimajo nikakršne zveze. Navedenih elementov (gibanje cen oblačil, obutve, hrane ipd.) ponudniki pri oblikovanju cen za predmet javnega naročila gradnje ne upoštevajo, posledično pa je nesmiselna njihova uporaba pri sami valorizaciji cen.

Ob tem še pojasnjujemo, da tudi Pravilnik o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04) v drugem odstavku 5. člena določa, da če se v pogodbi kot podlaga za valorizacijo denarnih obveznosti uporabi indeks cen, je potrebno izbrati indeks cen tiste vrste blaga ali storitve, ki je predmet pogodbe oziroma indeks cen tistih elementov, ki vplivajo na denarne obveznosti v pogodbi.

V pogodbi se kot podlaga za valorizacijo denarnih obveznosti uporabi indeks cen življenjskih potrebščin zgolj v tistih primerih, ko so denarne obveznosti neposredno odvisne od tega indeksa (tretji odstavek 5. člena Pravilnika), o čemer pa v konkretnem primeru ne moremo govoriti.

Izbira ustreznega indeksa mora slediti naravi del, ki so predmet javnega naročila. V kolikor temu ni tako, potem na takšen način določena valorizacija ni skladna s temeljnimi načeli javnega naročanja. Glede na navedeno predlagamo naročniku, da v pogodbi določi, da bo izvajalcu priznal valorizacijo z upoštevanjem indeksa za ostalo nizko gradnjo, ki ga objavlja GZS - Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (ZGIGM).

Lep pozdrav.

ODGOVOR
Odločitev naročnika je, da upošteva oba zapisana indeksa, 10. člena v osnutku pogodbe naročnik ne bo spreminjal.

Datum objave: 18.05.2022   10:56

VPRAŠANJE
Menimo, da bi naročniki veliko lažje oddali projekt in po veliko bolj ugodnih ponudbah, če bi omogočili možnost valorizacije ponudbenih cen na enoto in omogočili, da ponudnik svoje cene po oddaji naročila prilagodi indeksom razlik v ceni, ki jih izračunava in objavlja Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala (GZS ZGIGM), šteto od presečnega dneva datuma oddaje ponudbe dalje.
Naročnika pozivamo torej, da klavzulo o tem da bo Naročnik bo izvajalcu priznal valorizacijo z upoštevanjem indeksa, izračunanega kot povprečno vrednost indeksa za ostalo nizko gradnjo, ki ga objavlja GZS, ter indeksa cen življenjskih potrebščin, ki ga objavlja SURS fiksnosti cen iz razpisne dokumentacije črta ter upošteva samo objave GZS.

ODGOVOR
Valorizacija se upošteva, kot je zapisano v vzorcu pogodbe. Naročnik bo upošteval oba zapisana indeksa, člen v pogodbi se ne bo spreminjal.

Datum objave: 18.05.2022   10:56

VPRAŠANJE
Projekti so bili izdelani v začetku leta 2021. Od takrat so se cene vhodnih elementov zvišale za več kot 25%. Naročnika pozivamo da ponovno preveri izračun limitirane vrednosti in jo ustrezno dvigne.

ODGOVOR
Limitirana vrednost ponudbe je določena na osnovi projektantskega predračuna in revalorizacije cen materialov z indeksom GZS, tako da so podražitve materialov glede na datum izdelave projektantskega predračuna in objave razpisne dokumentacije upoštevane v višini limitirane vrednosti ponudbe.

Datum objave: 18.05.2022   10:57

VPRAŠANJE
Prosimo da naročnik pojasni kako bo ravnal v primeru da ne pridobi nobene ponudbe v okviru limitirane vrednosti

ODGOVOR
Naročnik bo ravnal v skladu z navodili za pripravo ponudbe.

Datum objave: 18.05.2022   10:57

VPRAŠANJE
Spoštovani,
naročnika prosimo za podaljšanje roka za postavljanje vprašanj.
Hvala

ODGOVOR
Naročnik ne bo podaljšal roka za postavljanje vprašanj.

Datum objave: 19.05.2022   09:17

VPRAŠANJE
pozdravljeni

v točki 3.2.3. Navodil ponudnikom je naveden pogoj, da je vodja gradnje zaposlen pri ponudniku oz.partnerju.
predlagamo, da pogoj spremenite tako, da je vodja gradnje lahko zaposlen pri ponudniku, partnerju ali nominiranemu podizvajalcu

ODGOVOR
V Navodilih za pripravo ponudbe se v točki 3.2.3 (pogoji za vodjo gradnje) spremeni tretja (3) alineja, tako da se glasi:
- zaposlen je pri gospodarskem subjektu (ponudnik, partner, podizvajalec), ki nastopa v ponudbi

Sprememba bo upoštevana v čistopisu Navodil za pripravo ponudbe.

Datum objave: 19.05.2022   12:50

VPRAŠANJE
Državna revizijska komisija je v novejši praksi potrdila (sklep št. 018-022/2021-6), da je naročnik pri ugotavljanju svojih potreb in oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen oziroma avtonomen, vendar pa avtonomija naročnika pri oblikovanju razpisnih zahtev ni neomejena - naročnik tako ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko določenim ponudnikom bodisi dajale neupravičeno prednost bodisi bi jim onemogočale udeležbo v postopku javnega naročanja.


Naročnik je v Navodilih za pripravo ponudbe določil
3. v točki 3.2.3 za vodjo gradnje:
- zaposlen je pri ponudniku ali partnerju, ki nastopa v ponudbi
4. v točki 3.2.6.:
Ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekti morajo izkazati naslednje uspešno izvedene referenčne posle iz zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb
a) rekonstrukcijo, novogradnjo ali obnovo državne ali lokalne ceste ali državne ali lokalne kolesarske poti v vrednosti vsaj 1.500.000,00 EUR brez DDV;
b) izvedbo voziščne konstrukcije (vezana nosilna in obrabno zaporna asfaltna plast) na državni ali lokalni cesti ali lokalni ali državni kolesarski poti širine vsaj 3,0 m in hkrati kvadrature vsaj 6.000 m2
c) gradnjo kamnite zložbe in/ali opornih zidov in/ali podpornih zidov svetle višine vsaj 4,0 m (vidni del) in hkrati dolžine vsaj 80,0 m.
d) elektro-montažna dela (brez gradbenih del) pri izvedbi cestne razsvetljave na državni ali lokalni cesti v vrednosti vsaj 15.000,00 EUR brez DDV.
Posel iz točke a, ki ga je izvedel samostojno ali v sodelovanju s podizvajalci, mora izkazati sam ponudnik (pri skupni ponudbi kateri koli partner).
Posel iz točke b, ki ga je izvedel samostojno ali v sodelovanju s podizvajalci, mora izkazati sam ponudnik (pri skupni ponudbi kateri koli partner) in tovrstna dela sam neposredno izvesti tudi pri predmetnem naročilu, za kar ima pri sebi zaposlen ustrezno usposobljen kader in zagotovljene tehnične zmogljivosti.
Posel iz točk c in d mora izkazati gospodarski subjekt, ki bo tovrstna dela pri predmetnem naročilu neposredno izvedel, za kar ima pri sebi zaposlen ustrezno usposobljen kader in zagotovljene tehnične zmogljivosti.

Naročnika opozarjamo, da naročnik z navedenim pogojem v točkah 3.2.3 za vodjo gradnje in 3.2.6.za posel pod a) in b) neposredno preprečuje dokazovanje referenčne sposobnosti s podizvajalcem.

Naročnik je z navedenim določilom kršil 8. člen ZJN-3, ki določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila. Prav tako je naročnik z navedeno zahtevo kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3).

Naročnik nima nikakršnega dodatnega zagotovila, prednosti ali koristi od tega, da referenčno sposobnosti dokaže podizvajalec ali pa partner v skupnem nastopu. Referenca partnerja zato ne predstavlja nikakršnega dodatnega, večjega ali boljšega izkaza sposobnosti ponudnika, kot bi to predstavljala referenca podizvajalca.

Tudi Državna revizijska komisija v svoji ustaljeni praksi dopušča seštevanje več referenc za izkaz zahtevane tehnične oziroma strokovne sposobnosti gospodarskega subjekta, kar je skladno tako z Direktivo 2014/24/EU, ki v uvodni izjavi (2) poudarja, da je njen namen olajšati predvsem sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) pri javnih naročilih, ter prakso Sodišča EU, skladno s katero je bistvo referenc preveriti, ali so izkušnje referenčnih naročnikov z gospodarskim subjektom dobre ali slabe (sodba Sodišča EU v zadevi št. C-315/01, GAT proti ÖSAG, z dne 19. junija 2003).

Prav zato ZJN-3 v 10. členu določa, da lahko v postopkih javnega naročanja sodelujejo skupine gospodarskih subjektov, vključno z začasnimi združenji, kakršni koli pogoji za izvedbo javnega naročila, ki jih morajo izpolnjevati take skupine gospodarskih subjektov in ki so drugačni od tistih, ki veljajo za posamezne udeležence v postopku naročanja, pa morajo biti sorazmerni in upravičeni iz objektivnih razlogov (5. odstavek 10. člena ZJN-3). Iz zgoraj navedenega je mogoče jasno razbrati, da naročnik ne sme omejevati sodelovanja med gospodarskimi subjekti, ki se povezujejo z namenom oddati ponudbo oziroma pridobiti naročilo, z ničemer, kar ni sorazmerno in upravičeno iz objektivnih razlogov.

Ravnanje naročnika, s katerim prepoveduje izkazovanje reference (iz točke 3.2.3 za vodjo gradnje in posla a) in b) v točki 3.2.6) s strani podizvajalca, je torej nesorazmerno in drugačno od možnosti, ki jo naročnik daje ponudniku oziroma partnerjem v skupni ponudbi, za to razlikovanje pa ni objektivnih razlogov. Prej navedeno potrjuje dejstvo, da je naročnik v opombi točke 3.2.6 glede točk c, d, e in f navedel: »Posel iz točke c in d mora izkazati gospodarski subjekt, ki bo tovrstna dela pri predmetnem naročilu neposredno izvedel, za kar ima pri sebi zaposlen ustrezno usposobljen kader in zagotovljene tehnične zmogljivosti.«. Naročnik bi torej v točki 3.2.6 tudi glede točk a) in b) (enako kot glede točk c in d) lahko zahteval, da prevzeta dela izvede subjekt, ki je referenco izkazal, kar potrjuje, da ta zahteva (glede točk a in b) ni sorazmerna, saj je mogoče povsem enak namen doseči na način, ki ne omejuje konkurence med ponudniki.

Naročnik torej z navedenim določilom, s katerim prepoveduje dokazovanje referenc iz točke 3.2.3 za vodjo gradnje in točk a) in b) točke 3.2.6, tudi zmanjšuje število in s tem konkurenčnost ponudb, ki jih bo pridobil, s čimer neutemeljeno omejuje konkurenco med ponudniki in otežuje njihovo gospodarsko povezovanje, ki je sicer tudi ustavno varovana kategorija (prvi odstavek 74. člena Ustave RS). Naročnik s tem določilom dejansko kaznuje ponudnike, ki nastopajo s podizvajalci, da bi izpolnili naročilo, namesto, da bi tako združevanje moči spodbujal, kar je nesprejemljivo, nezakonito, in ne le nesorazmerno, temveč celo nepovezano s predmetom naročila.

Opozarjamo, da se kolesarska steza gradi popolnoma enako in brez kakršnihkoli posebnosti ne glede na okoliščino, ali ga gospodarski subjekt gradi kot partner v skupnem nastopu ali kot podizvajalec glavnega izvajalca. Zaradi tega je vaša omejitev glede dopustnosti reference nezakonita, saj brez kakršnegakoli utemeljenega razloga omejuje konkurenco med ponudniki tako, da jim onemogoča uporabo sicer vsebinsko povsem ustreznih referenc (pridobljenih v vlogi podizvajalca).

Pozivamo vas torej, da glede točke 3.2.6. za vodjo gradnje in točk a) in b) točke 3.2.6 dopustite dokazovanje referenčne sposobnosti s strani podizvajalcev, ki morajo ta dela tudi prevzeti. Predmetni poziv štejte kot opozorilo o nezakonitosti po ZPVPJN.



ODGOVOR
V Navodilih za pripravo ponudbe se v točki 3.2.3 (pogoji za vodjo gradnje) spremeni tretja (3) alineja, tako da se glasi:
- zaposlen je pri gospodarskem subjektu (ponudnik, partner, podizvajalec), ki nastopa v ponudbi

Sprememba bo upoštevana v čistopisu Navodil za pripravo ponudbe.

Datum objave: 19.05.2022   12:51

VPRAŠANJE
Državna revizijska komisija je v novejši praksi potrdila (sklep št. 018-022/2021-6), da je naročnik pri ugotavljanju svojih potreb in oblikovanju tehničnih specifikacij načeloma samostojen oziroma avtonomen, vendar pa avtonomija naročnika pri oblikovanju razpisnih zahtev ni neomejena - naročnik tako ne sme postavljati zahtev, ki niso objektivno opravičljive in bi lahko določenim ponudnikom bodisi dajale neupravičeno prednost bodisi bi jim onemogočale udeležbo v postopku javnega naročanja.


Naročnik je v Navodilih za pripravo ponudbe določil
3. v točki 3.2.3 za vodjo gradnje:
 zaposlen je pri ponudniku ali partnerju, ki nastopa v ponudbi
4. v točki 3.2.6.:
Ponudnik oziroma sodelujoči gospodarski subjekti morajo izkazati naslednje uspešno izvedene referenčne posle iz zadnjih desetih letih pred rokom za oddajo ponudb
a) rekonstrukcijo, novogradnjo ali obnovo državne ali lokalne ceste ali državne ali lokalne kolesarske poti v vrednosti vsaj 1.500.000,00 EUR brez DDV;
b) izvedbo voziščne konstrukcije (vezana nosilna in obrabno zaporna asfaltna plast) na državni ali lokalni cesti ali lokalni ali državni kolesarski poti širine vsaj 3,0 m in hkrati kvadrature vsaj 6.000 m2
c) gradnjo kamnite zložbe in/ali opornih zidov in/ali podpornih zidov svetle višine vsaj 4,0 m (vidni del) in hkrati dolžine vsaj 80,0 m.
d) elektro-montažna dela (brez gradbenih del) pri izvedbi cestne razsvetljave na državni ali lokalni cesti v vrednosti vsaj 15.000,00 EUR brez DDV.
Posel iz točke a, ki ga je izvedel samostojno ali v sodelovanju s podizvajalci, mora izkazati sam ponudnik (pri skupni ponudbi kateri koli partner).
Posel iz točke b, ki ga je izvedel samostojno ali v sodelovanju s podizvajalci, mora izkazati sam ponudnik (pri skupni ponudbi kateri koli partner) in tovrstna dela sam neposredno izvesti tudi pri predmetnem naročilu, za kar ima pri sebi zaposlen ustrezno usposobljen kader in zagotovljene tehnične zmogljivosti.
Posel iz točk c in d mora izkazati gospodarski subjekt, ki bo tovrstna dela pri predmetnem naročilu neposredno izvedel, za kar ima pri sebi zaposlen ustrezno usposobljen kader in zagotovljene tehnične zmogljivosti.

Naročnika opozarjamo, da naročnik z navedenim pogojem v točkah 3.2.3 za vodjo gradnje in 3.2.6.za posel pod a) in b) neposredno preprečuje dokazovanje referenčne sposobnosti s podizvajalcem.

Naročnik je z navedenim določilom kršil 8. člen ZJN-3, ki določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve in uporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila. Prav tako je naročnik z navedeno zahtevo kršil načelo zagotavljanja konkurence med ponudniki (5. člen ZJN-3).

Naročnik nima nikakršnega dodatnega zagotovila, prednosti ali koristi od tega, da referenčno sposobnosti dokaže podizvajalec ali pa partner v skupnem nastopu. Referenca partnerja zato ne predstavlja nikakršnega dodatnega, večjega ali boljšega izkaza sposobnosti ponudnika, kot bi to predstavljala referenca podizvajalca.

Tudi Državna revizijska komisija v svoji ustaljeni praksi dopušča seštevanje več referenc za izkaz zahtevane tehnične oziroma strokovne sposobnosti gospodarskega subjekta, kar je skladno tako z Direktivo 2014/24/EU, ki v uvodni izjavi (2) poudarja, da je njen namen olajšati predvsem sodelovanje malih in srednjih podjetij (MSP) pri javnih naročilih, ter prakso Sodišča EU, skladno s katero je bistvo referenc preveriti, ali so izkušnje referenčnih naročnikov z gospodarskim subjektom dobre ali slabe (sodba Sodišča EU v zadevi št. C-315/01, GAT proti ÖSAG, z dne 19. junija 2003).

Prav zato ZJN-3 v 10. členu določa, da lahko v postopkih javnega naročanja sodelujejo skupine gospodarskih subjektov, vključno z začasnimi združenji, kakršni koli pogoji za izvedbo javnega naročila, ki jih morajo izpolnjevati take skupine gospodarskih subjektov in ki so drugačni od tistih, ki veljajo za posamezne udeležence v postopku naročanja, pa morajo biti sorazmerni in upravičeni iz objektivnih razlogov (5. odstavek 10. člena ZJN-3). Iz zgoraj navedenega je mogoče jasno razbrati, da naročnik ne sme omejevati sodelovanja med gospodarskimi subjekti, ki se povezujejo z namenom oddati ponudbo oziroma pridobiti naročilo, z ničemer, kar ni sorazmerno in upravičeno iz objektivnih razlogov.

Ravnanje naročnika, s katerim prepoveduje izkazovanje reference (iz točke 3.2.3 za vodjo gradnje in posla a) in b) v točki 3.2.6) s strani podizvajalca, je torej nesorazmerno in drugačno od možnosti, ki jo naročnik daje ponudniku oziroma partnerjem v skupni ponudbi, za to razlikovanje pa ni objektivnih razlogov. Prej navedeno potrjuje dejstvo, da je naročnik v opombi točke 3.2.6 glede točk c, d, e in f navedel: »Posel iz točke c in d mora izkazati gospodarski subjekt, ki bo tovrstna dela pri predmetnem naročilu neposredno izvedel, za kar ima pri sebi zaposlen ustrezno usposobljen kader in zagotovljene tehnične zmogljivosti.«. Naročnik bi torej v točki 3.2.6 tudi glede točk a) in b) (enako kot glede točk c in d) lahko zahteval, da prevzeta dela izvede subjekt, ki je referenco izkazal, kar potrjuje, da ta zahteva (glede točk a in b) ni sorazmerna, saj je mogoče povsem enak namen doseči na način, ki ne omejuje konkurence med ponudniki.

Naročnik torej z navedenim določilom, s katerim prepoveduje dokazovanje referenc iz točke 3.2.3 za vodjo gradnje in točk a) in b) točke 3.2.6, tudi zmanjšuje število in s tem konkurenčnost ponudb, ki jih bo pridobil, s čimer neutemeljeno omejuje konkurenco med ponudniki in otežuje njihovo gospodarsko povezovanje, ki je sicer tudi ustavno varovana kategorija (prvi odstavek 74. člena Ustave RS). Naročnik s tem določilom dejansko kaznuje ponudnike, ki nastopajo s podizvajalci, da bi izpolnili naročilo, namesto, da bi tako združevanje moči spodbujal, kar je nesprejemljivo, nezakonito, in ne le nesorazmerno, temveč celo nepovezano s predmetom naročila.

Opozarjamo, da se kolesarska steza gradi popolnoma enako in brez kakršnihkoli posebnosti ne glede na okoliščino, ali ga gospodarski subjekt gradi kot partner v skupnem nastopu ali kot podizvajalec glavnega izvajalca. Zaradi tega je vaša omejitev glede dopustnosti reference nezakonita, saj brez kakršnegakoli utemeljenega razloga omejuje konkurenco med ponudniki tako, da jim onemogoča uporabo sicer vsebinsko povsem ustreznih referenc (pridobljenih v vlogi podizvajalca).

Pozivamo vas torej, da glede točke 3.2.3. za vodjo gradnje in točk a) in b) točke 3.2.6 dopustite dokazovanje referenčne sposobnosti s strani podizvajalcev, ki morajo ta dela tudi prevzeti. Predmetni poziv štejte kot opozorilo o nezakonitosti po ZPVPJN.



ODGOVOR
V Navodilih za pripravo ponudbe se v točki 3.2.3 (pogoji za vodjo gradnje) spremeni tretja (3) alineja, tako da se glasi:
- zaposlen je pri gospodarskem subjektu (ponudnik, partner, podizvajalec), ki nastopa v ponudbi

Sprememba bo upoštevana v čistopisu Navodil za pripravo ponudbe.