Datum objave: 02.03.2023   11:03

1. VPRAŠANJE
Spoštovani,

osnutek pogodbe v 5. členu navaja tabelo odzivnih časov in časov, v katerih mora izvajalec rešiti problem. Pod tabelo je zapisano: »Navedeni časi veljajo za poslovni čas naročnika vsak delovni dan od 8:00 do 16:00 ure.« . V istem členu pa piše tudi: »Pri kritični prioriteti zahtevka mora izvajalec začeti z reševanjem takoj ne glede na delovni čas, ki je opredeljen v prejšnjem odstavku tega člena.«

Ali pravilno razumemo, da zagotavljanje podpore/dežurstva zgolj v delovnem času ne zadošča in da mora Izvajalec zagotoviti podporo in dežurstvo po sistemu 24/7 in v skladu s tem v svoji ponudbi upoštevati tudi s tem povezane povečane stroške?

Kaj je mišljeno z določilom, da mora pri kritični prioriteti zahtevka začeti z deli »takoj, ko je mogoče« (v primeru, da ni potrebno čakati na poseg drugega izvajalca)? Ali pravilno razumemo, da »takoj, ko je mogoče« pomeni, da začne v roku dveh ur (v skladu z odzivnim časom definiranim v tabeli?)


ODGOVOR na 1. vprašanje:

Zagotavljanje ustrezne razpoložljivosti in odzivnosti sodelujočih kadrov je predvideno v okviru aktivnosti osnovnega vzdrževanja, kakor je navedeno v prilogi 2 razpisne dokumentacije predmetnega naročila "Tehnične specifikacije aktivnosti nadgradenj in vzdrževanja", točka 3.1.

Naročnik prijavi napako izvajalcu, ki mora ob kritični prioriteti pričeti z deli takoj, ko je mogoče. Po prijavi napake prične teči odzivni čas, ki v primeru kritičnega problema znaša do 2 uri. Po tem, ko se izvajalec v odzivnem času odzove in nato prične z delom, mora slednji kritični problem rešiti v 4 urah, kakor je opredeljeno v 5. členu osnutka pogodbe.

Datum objave: 07.03.2023   09:21

2. VPRAŠANJE:
Spoštovani, v ponudbo želimo podizvajalca iz tujine (Avstija). Ali za njega poleg ESPD priložimo tudi izpolnjeni pooblastili za pridobitev potrdil iz Kazenske evidence Republike Slovenije ali ne? V eCertis so kot brezplačna dokazila o neobstoju razlogov za izključitev za Avstrijo navedeni "Central administrative penalty register" (https://ec.europa.eu/tools/ecertis/#/evidence/detail/23003, izdajatelj https://www.bmf.gv.at/en.html), "Back Tax Certificate" (https://ec.europa.eu/tools/ecertis/#/evidence/detail/3032, izdajaltelj https://service.bmf.gv.at/Service/Anwend/Behoerden/_start.asp?DisTyp=FA) ter "Account certificate or clearance attestation" (https://ec.europa.eu/tools/ecertis/#/evidence/detail/22982, izdajatelj https://www.gesundheitskasse.at/cdscontent/?contentid=10007.817595&portal=oegkdgportal). Ali navedene strani naročniku zadoščajo za namen pridobitve podatkov neposredno v bazi podatkov?

ODGOVOR na 2. vprašanje:

V skladu s točko 11.1.1 Navodil ponudnikom za pripravo ponudbe (v nadaljevanju: navodila) je za izkazovanje neobstoja izključitvenega razloga kaznovanosti v ponudbi obvezno potrebno predložiti le ESPD obrazec. Skladno z drugim odstavkom predmetne točke bo moral ponudnik na poziv naročnika ponudbo dopolniti z dokazili, kot je navedeno za posameznimi zahtevanim pogojem oziroma razlogom za izključitev.

Glede na navedeno bo moral ponudnik, skladno s točko 9.1.1.1 Navodil, na poziv naročnika predložiti izpolnjena pooblastila za pridobitev potrdil iz Kazenske evidence Republike Slovenije za fizične osebe le v kolikor imajo te osebe slovenski EMŠO.

V kolikor ima gospodarski subjekt sedež v drugi državi članici ali za osebo iz te točke ni mogoče pridobiti preveritev od pristojnega organa v RS in dokazila iz te točke lahko naročnik pridobi neposredno v bazi podatkov v drugi državi, mora ESPD vsebovati podatke kot je to določeno v predzadnjem odstavku točke 9.1.1.1 navodil.

V kolikor ESPD teh informacij ne bo vseboval bo naročnik, kot je to določeno v zadnjem odstavku točke 9.1.1.1 navodil, štel, da dostop naročnika do posameznega potrdila iz te točke ni mogoč brezplačno z neposrednim dostopom do nacionalne baze podatkov te države in bo v tem primeru ravnal kot je to določeno v predmetnem odstavku (gospodarski subjekt bo moral, na poziv naročnika, predložiti potrdilo iz kazenske evidence te države).

Navedeno velja tudi za podtočki 2 in 4 navodil.

Datum objave: 07.03.2023   11:44

6. točka 3. VPRAŠANJA:

6. Prosimo za pojasnilo drugega odstavka 26. člena pogodbe, in sicer, v kakšnih primerih bo naročnik določeni osebi prepovedal izvajati dela? Namreč obveznost izvajalca je, da zagotovi ustrezno usposobljene kadre ter kvalitetno opravlja storitve. Takšno pogodbeno določilo zato postavlja izvajalca v izrazito nepredvidljiv in škodljiv položaj v razmerju do naročnika, saj lahko naročnik potencialno ovira izvajalca pri izvajanju pogodbenih aktivnosti, v kolikor neutemeljeno prepoveduje dela njegovemu kadru. Glede na navedeno predlagamo izključitev te določbe (brisanje zadnje povedi drugega odstavka 26. člena pogodbe, ki določa Naročnik si pridržuje pravico, da določeni osebi prepove izvajati dela po tej pogodbi brez obrazložitve.) oziroma spremembo njene dikcije, in sicer se določba naj glasi: " Naročnik si pridržuje pravico, da določeni osebi prepove izvajati dela po tej pogodbi, v kolikor ta ne izpolnjuje zahtevanih pogojev ali v primeru drugih utemeljenih razlogov, pri čemer mora naročnik takšno prepoved obrazložiti."

ODGOVOR na 6. točko 3. vprašanja:
Iz vsebine vprašanja izhaja, da se slednje dejansko nanaša 28. člen osnutka pogodbe.

V osnutku pogodbe se spremeni drugi odstavek 28. člena tako, da se glasi:
»Izvajalec je dolžan naročnika vnaprej pisno obveščati o vsaki kadrovski spremembi za izvajanje storitev te pogodbe. Kot sprememba se štejejo morebitni dodatni kadri, ki bi opravljali predmetne storitve, kot tudi morebitna zamenjava prijavljenega kadra. Novi kadri morajo izpolnjevati zahtevane pogoje kot so bili zahtevani v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Morebitni zamenjani kader mora izpolnjevati vse zahtevane kadrovske pogoje in mora omogočiti, da dosežene točke iz merila ne padejo. Ob vsaki spremembi je potrebno predložiti dokumente, ki so zahtevani pri kadrovskih pogojih iz razpisne dokumentacije naročnika in štejejo za usposobljenost kadra. Naročnik mora s tako spremembo soglašati. Če naročnik v petih (5) delovnih dneh po prejetem obvestilu o napovedani spremembi ne pošlje odgovora izvajalcu, se šteje da s spremembo soglaša.«

V osnutku pogodbe se spremeni zadnji četrti odstavek 28. člena tako, da se glasi:
»Izvajalec se zavezuje, da bo ob vsaki spremembi oseb, ki bodo v njegovem imenu sodelovale pri izvajanju pogodbenih del, takoj obvestil naročnika in mu v primeru novih delavcev tudi posredoval izjave za te nove osebe. Naročnik ima kadarkoli pravico preveriti dejansko stanje. Naročnik si pridržuje pravico, da določeni osebi prepove izvajati dela po tej pogodbi, v kolikor ta ne izpolnjuje zahtevanih kadrovskih pogojev iz razpisne dokumentacije ali v primeru drugih utemeljenih razlogov, pri čemer mora naročnik prepoved obrazložiti.«

Naročnik bo pred podpisom pogodbe pripravil čistopis pogodbe v skladu s tem odgovorom.


7. točka 3. VPRAŠANJA:

7. Ali pravilno razumemo, da lahko naročnik uveljavlja škodo le, če so dokazane predpostavke odškodnine odgovornosti, ter le v višini dejanske, neposredne škode, ki je nastala naročniku? Z namenom upravljanja potencialnih tveganj pri obeh pogodbenih strankah in pravične ureditve medsebojnih obveznosti predlagamo omejitev višine odgovornosti obeh strank, in sicer, da vsaka pogodbena stranka odgovarja za škodo, ki bi bila povzročena zaradi naklepa ali hude malomarnosti, vendar največ v obsegu skupne pogodbene vrednosti z DDV.

ODGOVOR na 7. točko 3. vprašanja:
Pravilno razumete.

Datum objave: 10.03.2023   09:31

ODGOVORI na 1.-5. točke 3. VPRAŠANJA:

Spoštovani, prosimo vas za odgovore na spodnja vprašanja. Hvala.

1. točka 3. VPRAŠANJA:
1. Prvi odstavek 5. člena Vzorca pogodbe določa, da je odzivni čas odvisen od resnosti problema, kot ga v prijavi navede naročnik. Ali pravilno razumemo, da bo naročnik pri prijavi problema vestno upošteval navedene definicije problema, ter v primeru, da se ob pregledu ugotovi, da je prioriteta drugačna od prijavljene, le to po skupnem dogovoru z izvajalcem spremenil, ter se bodo upoštevali odzivni časi ter čas odprave napake po spremenjeni prioriteti?

ODGOVOR na 1. točko 3. vprašanja:
Da. Naročnik bo vestno upošteval navedene definicije problema v skladu s 5. členom osnutka pogodbe.
V primeru, da naročnik ugotovi, da je na podlagi zaznanega stanja problema neustrezno opredelil resnost problema v skladu s tabelo v 5. členu osnutka pogodbe, ob tej ugotovitvi seznani izvajalca in se upošteva novi odzivni čas od seznanitve izvajalca s strani naročnika ter posledično se upošteva novi čas za odpravo napake.

2. točka 3. VPRAŠANJA:
2. Glede vašega odgovora, objavljenega 02.03.2023 ob 11:03, naročnika prosimo za bolj jasen odgovor, saj uvedba dežurstva po sistemu 24/7 močno vpliva na ceno. Ali naročnik predvideva dežurstvo in odzivnost izvajalca izvajalca po sistemu 24/7, torej vse dni v tednu, ves čas? Ali bo naročnik prijavljal kritične napake tudi izven delovnega časa (Primer kritična napaka prijavljena ob 18:00 ali celo ob 21:30 uri, kritična napaka prijavljena v nedeljo ali ob prazniku ob npr. 22:00 uri)? Ali naročnik pričakuje, da se bo izvajalec odzval v 2 urah (torej v skladu s prejšnjim primerom najkasneje do 20:00 oz. do 23:30 oz. npr. v nedeljo ali prazniku do 24:00) in potem rešil napako v nadaljnjih 4 urah?

ODGOVOR na 2. točko 3. vprašanja:
V prilogi 2 razpisne dokumentacije "Tehnične specifikacije aktivnosti nadgradenj in vzdrževanja", v točki 3, je določeno, da izvajalec zagotavlja stalno in pravilno delovanje sistema in povezav z zunanjimi sistemi. Kot je bilo objavljeno v odgovoru naročnika z dne 2. 3. 2023 ob 11:03 uri, zagotavljanje ustrezne razpoložljivosti in odzivnosti sodelujočih kadrov je predvideno v okviru aktivnosti osnovnega vzdrževanja, kakor je navedeno v prilogi 2 razpisne dokumentacije predmetnega naročila "Tehnične specifikacije aktivnosti nadgradenj in vzdrževanja", točka 3.1.
Pri kritični prioriteti zahtevka mora izvajalec ravnati tako kot je opredeljeno v 5. odstavku, v povezavi s 4. odstavkom, 5. člena osnutka pogodbe, kar mora ponudnik upoštevati pri pripravi svoje ponudbe.
Izvajalec si delo sam organizira tako, da bo izpolnjeval obveznosti, ki izhajajo iz pogodbe in njenih prilog.

3. točka 3. VPRAŠANJA:
3. Prosimo za pojasnilo, kdaj je izpolnjena obveznost izvajalca glede pravilnega, kvalitetnega in brezhibnega opravljanja pogodbenih obveznosti. Ali pravilno razumemo, da je izvajalčeva obveznost izpolnjena, če opravljen posel/izdelana rešitev izpolnjuje zahteve, ki so bile identificirane in dogovorjene v posameznem naročilu? Glede na to, da predmet pogodbe oziroma posameznih naročil trenutno še ni podrobneje definiran, ter v izogib dvomom, predlagamo splošnejšo opredelitev, in sicer, da bo izvajalec svoje pogodbene obveznosti izvajal kvalitetno in strokovno, skladno z dobro poslovno prakso ter na najracionalnejši način v okviru naročnikovih specifikacij.

ODGOVOR na 3. točko 3. vprašanja:
Naročnik naroči izvedbo del z naročilom pri aktivnostih 2, 3 in 4, po izvedbi naročila se preveri kvaliteta posameznega izvedenega naročila, pri aktivnosti 1 pa se preverja kvaliteta ves čas izvajanja. Predlagana splošna opredelitev ne zagotavlja, da se preveri kvaliteta opravljenega dela pač pa izvajalca samo zavezuje k kvalitetnemu opravljanju dela, kar za naročnika ni zadovoljivo.

4. točka 3. VPRAŠANJA:
4. V 18. členu Vzorca pogodbe, ki ureja prevzem izdelkov, niso urejene posledice za primer naročnikove neaktivnosti oz. neodzivnosti v primeru prevzema oziroma podpisa prevzemnega zapisnika. Ker bi naročnikova neaktivnost izvajalca postavila v izrazito podrejen in negotov položaj, ter mu lahko povzročila škodo, ker je od podpisa prevzemnega zapisnika odvisna izstavitev računa ter tek garancijskega roka, predlagamo, da se predmetni člen dopolni na način, da v kolikor naročnik v roku 10 dni od predaje ne prijavi napake ali ne potrdi prevzema (»neaktivnost naročnika«), se izdelki štejejo za prevzete in lahko izvajalec izstavi račun. Skladno s tem predlagamo ustrezno dopolnitev 10. člena (Način plačila) pogodbe, in sicer, da v primeru prevzema iz naslova neaktivnosti naročnika predložitev podpisanega prevzemnega zapisnika ni potrebna.

ODGOVOR na 4. točko 3. vprašanja:
Naročnik se vselej zavzema, da v najkrajšem možnem času potrdi prevzem izdelka. Glede na aktivnosti opredeljene v pogodbi, so ti časi lahko različni, najdaljši pa je v primeru naročila nadgradnje in spremembe informacijske rešitve. Izvajalec po končanem delu dostavi izdelek v repozitorij izvorne kode skupaj z dokumentacijo, navodili za namestitev, kjer se preveri pravilnost kode in informacijsko varnostno preverjanje, ob ustreznosti naročnik naroči namestitev izdelka na testno okolje in po tem, ko je izdelek nameščen naročnik lahko opravi pregled kvalitete opravljenega dela, za tem pa z izvajalcem v primeru morebitnih odstopanj sestavita zapisnik in določita rok za odpravo le-teh. Naročnik v nobenem primeru ne more potrditi prevzema, brez da bi opravil kontrolo kvalitete v celoti. Ta se v opisanem postopku izvaja na več nivojih, od pregleda kode, varnostnega pregleda, do funkcionalnega preverjanja. Pri drugih aktivnostih v pogodbi je ta čas kratek, saj se preverjanje izvede hitro. Naročnik lahko plača le storitve katerih kvaliteto je preveril. Predpogoj podpisa prevzemnega zapisnika je kvalitetno opravljeno delo oz. ustrezno delovanje informacijske rešitve, kar je navedeno v 18. členu osnutka pogodbe. Pogoj za plačilo računa je podpisan primopredajni zapisnik med naročnikom in izvajalcem, tako kot je to določeno v 10. členu osnutka pogodbe predmetnega naročila, v povezavi s 4. členom.

5. točka 3. VPRAŠANJA:
5. 19. člen Vzorca pogodbe določa, da izvajalec jamči, da bo predmetni sistem ter njegove nadgradnje in prilagoditve delovali v skladu s specificiranimi naročnikovimi zahtevami. Navedena določba ni ustrezna, saj pretirano in neupravičeno razširja jamčevanje izvajalca na celoten predmetni sistem, in ne le na pogodbene storitve, ki jih bo dejansko opravil izvajalec. Navedeno velja zlasti v primeru, da izvajalec ni razvil sistema oziroma njegove komponente - namreč, v takem primeru lahko izvajalec jamči samo za svoje delo, morebitna jamstva za druge dele sistema pa bi morali zagotoviti ustrezni razvijalci. Zaradi navedenega predlagamo spremembo dikcije prvega odstavka 19. člena Vzorca pogodbe, in sicer, da izvajalec odgovarja za napake opravljenih pogodbenih storitev iz 3. in 4. točke prvega odstavka 2. člena pogodbe, pri čemer so storitve izvajalca izvedene z napako, če nimajo lastnosti ali odlik, ki so bile med pogodbenima strankama dogovorjene bodisi s to pogodbo bodisi s posameznim naročilom.

ODGOVOR na 5. točko 3. vprašanja:
Peto poglavje osnutka pogodbe (jamčevanje) se nanaša zgolj na sistem za elektronsko vročanje in prilagoditve ter s tem povezane predmetne storitve 3. in 4. točke prvega odstavka 2. člena osnutka pogodbe. S tem naročnik ne razširja jamčevanje na izdelke, ki jih izvajalec ni izdelal (npr. odprtokodni sistemi), ki jih npr. sistem za elektronsko vročanje uporablja pri delovanju. Jamčevanje vključuje le predmetno storitev, ki jo opravi izvajalec v povezavi s povezovanjem sistemov.