Datum objave: 06.03.2023   13:42

VPRAŠANJE ŠT. 1
Datum prejema: 24.02.2023 15:41

Spoštovani, prosimo za odgovor in pojasnilo ali se lahko ponudnik, ki se javi na razpis in s katerim naročnik sklene pogodbo za pripravo dokumentacije in zivedbo storitev po pogodb kasneje tudi prijavi na razpis za dobavo opreme in storitev, ki je predmet tehnične in investicijske dokumentacije. Torej ali se lahko isti ponudnik javi na razpis za pripravo dokumentacije in kasneje za izvedbo implementacije C-PACS. Ali ta omejitev velja tudi za vse vključene podizvajalce?

ODGOVOR
Naročnik si težko predstavlja, kako bi lahko pripravljavec tehnične in investicijske dokumentacije, ki bi se nato prijavil na razpis za dobavo opreme in storitev, ki so predmet te dokumentacije, pri kasnejšem naročilu dokazal, da njegovo sodelovanje v pripravi postopka javnega naročanja ne more izkrivljati konkurence. Zato predstavlja prijava gospodarskega subjekta (v kateri koli vlogi) na obeh naročilih visoko tveganje za izločitev ponudbe, v kateri sodeluje tak subjekt, v javnem naročilu za opremo in storitve.

Datum objave: 06.03.2023   13:43

VPRAŠANJE ŠT. 2
Datum prejema: 24.02.2023 15:47

Spoštovani, prosimo za odgovor in pojasnilo ali se lahko ponudnik, ki se javi na razpis in s katerim naročnik sklene pogodbo za pripravo dokumentacije in zivedbo storitev po pogodb kasneje tudi prijavi na razpis za dobavo opreme in storitev, ki je predmet tehnične in investicijske dokumentacije. Torej ali se lahko isti ponudnik javi na razpis za pripravo dokumentacije in kasneje za izvedbo implementacije C-PACS. Ali ta omejitev velja tudi za vse vključene podizvajalce?

ODGOVOR
Zahteve ostanejo nespremenjene.

Datum objave: 06.03.2023   13:43

VPRAŠANJE ŠT. 3
Datum prejema: 27.02.2023 11:55

Spoštovani, prosimo za odgovor in pojasnilo ali se lahko ponudnik, ki se javi na razpis in s katerim naročnik sklene pogodbo za pripravo dokumentacije in zivedbo storitev po pogodb kasneje tudi prijavi na razpis za dobavo opreme in storitev, ki je predmet tehnične in investicijske dokumentacije. Torej ali se lahko isti ponudnik javi na razpis za pripravo dokumentacije in kasneje za izvedbo implementacije C-PACS. Ali ta omejitev velja tudi za vse vključene podizvajalce?

ODGOVOR
Naročnik pojasnjuje, da predmetni projekt predvideva pripravo projektne dokumentacije oziroma tehničnih specifikacij vključno s poslovno analizo, kar predstavlja aspekt strateškega načrtovanja informacijskih sistemov. Načrtovanje nacionalne uvedbe C-PACS predstavlja kompleksen projekt na področju informacijskih tehnologij, zato je pogoj (strateško načrtovanje informacijskega sistema za najmanj 500 uporabnikov) strokovno utemeljen in tudi povezan s predmetom javnega naročila. Naročnik zahtev ne spreminja.

Datum objave: 06.03.2023   13:47

VPRAŠANJE ŠT. 2
Datum prejema: 24.02.2023 15:47

Pogoi za priznanje sposobnosti zahtevajo izkušnje pri projektu z najmanj 500 uporabniki. Naročniku predlagamo, da razmisli o pogoju, saj se kot taka referenca lahko upošteva vsaka manjša mobilna aplikacija za spremljanje zdravstvenih podatkov in je nameščena pri 500 uporabnikov. Glede na kompleksnost projekta ocenjujemo, da so tu potrebni bolj izkušeni strokovnjaki z izkušnjami pri načrtovanju večjih sistemov, ki zahtevajo večje število integracijo in delovanje v kritičnih strukturah.

ODGOVOR
Zahteve ostanejo nespremenjene.
S tem odgovorom naročnik popravlja pomotoma predhodno objavljeno vprašanje pod št. 2.

Datum objave: 06.03.2023   13:47

VPRAŠANJE ŠT. 3
Datum prejema: 27.02.2023 11:55


V razpisni dokumentaciji je naročnik v tč. 8.1. Pogoji za priznanje sposobnosti med drugim zapisal:
Ponudnik je v zadnjih petih letih (op. šteje datum zaključka referenčnega posla), šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil, uspešno (to je časovno, količinsko in kakovostno v skladu z naročilom oziroma pogodbo in veljavnimi predpisi) izvedel vsaj dva referenčna projekta, od katerih najmanj en presega vrednost 300.000,00 EUR z DDV in je vključeval izdelavo investicijske dokumentacije. Referenčni projekt pomeni projekt, ki je vezan na določeno investicijo in lahko izhaja tudi iz več pogodb, ne more pa ponudnik za dosego referenčne vrednosti seštevati vrednosti projektov iz različnih investicij.

Poleg tega je naročnik v nadaljevanju zahteval:
Referenčni projekti morajo biti iz navedenih področij, od tega vsaj 1 (eden) iz točke a) in vsaj 1 (eden) iz preostalih točk:
a)izdelava poslovne ali druge študije v javnem sektorju in/ali zdravstvu, v kateri je bilo zajeto načrtovanje ali razvoj informacijskega sistema;
b)strateško načrtovanje informacijskega sistema za najmanj 500 uporabnikov;
c)izdelava tehničnih ali poslovnih specifikacij informacijskega sistema kot podlaga za razvoj ali vzpostavitev informacijskih rešitev v javnem sektorju in/ali zdravstvu;
d)projektno vodenje uvedbe informacijskega sistema, ki je imel najmanj 500 uporabnikov.

ZJN- 3 v 8. členu (načelo sorazmernosti) določa, da se mora javno naročanje izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, predvsem glede izbire, določitve inuporabe pogojev, zahtev in meril, ki morajo biti smiselno povezana s predmetom javnega naročila.

Po preverjanju dokumenta TEHNIČNE SPECIFIKACIJE za zadevno javno naročilo ugotavljamo, da nikjer ni zahtevan primerljivi pogoj »b) strateško načrtovanje informacijskega sistema za najmanj 500 uporabnikov;«.

Posledično predlagamo naročniku, da uskladi pogoje iz razpisne dokumentacije z določili ZJN-3 in črta sporno tč. »b) strateško načrtovanje informacijskega sistema za najmanj 500 uporabnikov;«.

Hvala za razumevanje.

ODGOVOR
Naročnik pojasnjuje, da predmetni projekt predvideva pripravo projektne dokumentacije oziroma tehničnih specifikacij vključno s poslovno analizo, kar predstavlja aspekt strateškega načrtovanja informacijskih sistemov. Načrtovanje nacionalne uvedbe C-PACS predstavlja kompleksen projekt na področju informacijskih tehnologij, zato je pogoj (strateško načrtovanje informacijskega sistema za najmanj 500 uporabnikov) strokovno utemeljen in tudi povezan s predmetom javnega naročila. Naročnik zahtev ne spreminja.
S tem odgovorom naročnik popravlja pomotoma predhodno objavljeno vprašanje pod št. 3.

Datum objave: 06.03.2023   13:48

VPRAŠANJE ŠT. 4
Datum prejema: 27.02.2023 13:12

Tehnične specifikacije, zahteva (točka 2): naročnik od izvajalca pričakuje storitve iz točke 2. Priprava dokumentacije v zvezi z javnim naročilom za implementacijo (in prehod v produkcijsko rabo) projekta C-PACS.

Nikjer ni napisano, da v zvezi s tem naročnik zahteva kader z ustreznimi izkušnjami/referencemi pri vodenju postopkov kot jih določa ZJN-3. Predlagamo, da se to spremeni in se doda potreba po dodatnem kadru. Primer: npr. najmanj univ. dipl. pravnik ter kakšne reference mora imeti tak kader za pomoč pri podpori vodenja teh postopkov (npr. referenco na enem projektu izvedbe s področja informacijskih tehnologij (informacijski sistem v pogodbeni vrednosti najmanj 3 MIO EUR brez DDV v zadnjih 5. letih))?


ODGOVOR
Naročnik ne spreminja zahtev, ponudnik pri izvedbi javnega naročila lahko nastopa z več strokovnjaki/kadri, kot jih je v okviru minimalne tehnične in strokovne sposobnosti določil naročnik.

Datum objave: 06.03.2023   13:49

VPRAŠANJE ŠT. 5
Datum prejema: 27.02.2023 14:23

Referenčni pogoj za ponudnika je:
Ponudnik je v zadnjih petih letih (op. šteje datum zaključka referenčnega posla), šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil, uspešno (to je časovno, količinsko in kakovostno v skladu z naročilom oziroma pogodbo in veljavnimi predpisi) izvedel vsaj dva referenčna projekta, od katerih najmanj en presega vrednost 300.000,00 EUR z DDV in je vključeval izdelavo investicijske dokumentacije.

Referenčni projekt pomeni projekt, ki je vezan na določeno investicijo in lahko izhaja tudi iz več pogodb, ne more pa ponudnik za dosego referenčne vrednosti seštevati vrednosti projektov iz različnih investicij.

Ali je naše razumevanje pravilno:
Čeprav je investicijska dokumentacija za referenčni projekt starejša od petih let, pa gre za ISTO (zgoraj: »določeno investicijo«) investicijo naročnika in ne RAZLIČNO, torej, ker se nanaša na ISTO investicijo in ker se investicijska dokumentacija izdela še pred začetkom investicije, je povsem nepomembno, da je bila narejena pred več kot petimi leti, še posebej, ker investicija še vedno traja.

Prosimo za potrditev. Hvala.

ODGOVOR
Da, investicijska dokumentacija je lahko starejša. Projekt pa mora biti uspešno (to je časovno, količinsko in kakovostno v skladu z naročilom oziroma pogodbo in veljavnimi predpisi) izveden (zaključen) v zadnjih petih letih (op. šteje datum zaključka referenčnega posla), šteto od dneva objave obvestila o tem naročilu na Portalu javnih naročil. Slednje ponudnik izkaže z referenčnim potrdilom za gospodarski subjekt, potrjenim s strani odgovorne osebe referenčnega naročnika.

Datum objave: 06.03.2023   13:49

VPRAŠANJE ŠT. 6
Datum prejema: 27.02.2023 14:24

V razpisni dokumentaciji, pri pogojih za kadre, je naročnik za nekatere kadre zahteval določene certifikate, vendar navedbe niso dovolj natančne:
-Vodja projekta: Imeti mora tudi vsaj 1 (en) certifikat iz projektnega vodenja, npr. ACP, APM, BVOP, CAPM, CPD, CPM, CPM-IAPM, CSM, IPMA, MPM, PRINCE2, PPM, PMP, PgMP, ZPM.
- Poslovni analitik: Imeti mora tudi vsaj 1 (en) certifikat iz poslovne analize, npr. CAP, IIBA, PBA, SimpliLearn.
Prosimo za bolj natančne navedbe posameznih certifikatov (npr. naziv in izdajatelj), prav tako pri kadru Poslovni analitik pogrešamo navedbo certifikata CPRE-Foundation Level (IREB). Sedaj po našem razumevanju zadeve niso primerljive: SimpliLear je platforma, ZPM pa Združenje za projektni management. Kaj naj bi to pomenilo?

Hvala za razumevanje.

ODGOVOR:
Naročnik je navedel certifikate zgolj primeroma in bo kot ustreznega sprejel vsak certifikat, ki izkazuje pridobitev znanja s področja projektnega vodenja oziroma certifikat, ki izkazuje pridobitev znanja s področja poznavanja poslovne analize. Naročnik pa si pridržuje pravico do preveritve verodostojnosti certifikata. Tudi predlagana vrsta certifikata za poslovnega analitika je ustrezna.

Datum objave: 06.03.2023   13:50

VPRAŠANJE ŠT. 9
Datum prejema: 1.03.2023 11:54

Zanima nas, ali je osnutek pogodbe sploh pregledal in odobril pravni strokovnjak? V pogodbi je zelo veliko določil, ki niso skladna z veljavno zakonodajo.

ODGOVOR:
Vprašanje ni povezano z informacijami, ki jih potrebuje potencialni ponudnik za pripravo ponudbe. Ponudnik naj komunikacijo omeji na relevantna vprašanja ter informacije podaja določno.

Datum objave: 06.03.2023   13:50

VPRAŠANJE ŠT. 10
Datum prejema: 1.03.2023 11:57

V zadnjem odstavku 5. člena vzorca pogodbe je zapisano:

»Pogodbeni stranki ugotavljata, da je ta pogodba sklenjena v okoliščinah širjenja virusa SARS-CoV-2 ter v okoliščinah vojne v Ukrajini, skladno s čimer kakršni koli razlogi, ki bi izhajali iz navedene okoliščine (razen prepovedi opravljanja storitev, ki bi izhajala iz veljavnih predpisov), niso nepredvidljivi, in ne morejo predstavljati utemeljenega razloga za neizpolnitev oziroma nepravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti.«

Ne more naročnik prevaliti posledic za zunanje neodvisne dogodke, na katere izvajalec nima nobenega vpliva, preprosto na izvajalca. Za dogodke višje sile izvajalec ne more in ne sme prevzeti odgovornosti.

V pogodbi je še nekaj določil, ki niso skladna z velhavnimi predpisi.

Menimo, da gre pri naštetih pogodbenih določilih za kršitve določil Obligacijskega zakonika (OZ), in sicer:
-načelo enakopravnosti pogodbenih strank (4. člen OZ))
-načelo vestnosti in poštenja (5. člen OZ)
-načelo prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ)
-načelo prepovedi povzročanja škode (10. člen OZ)
-načelo ekvivalence in z njim v zvezi določbe o čezmernem prikrajšanju (8. člen in 118. člen OZ)

To, da naročnik predstavlja oblastni organ, še ne pomeni, da lahko krši veljavni pravni red.

Sprašujemo naročnika: ali se ne boji, da bo zaradi nezakonitih pogodbenih določil takoj po podpisu pogodbe izvajalec vložil tožbo na neveljavnost nezakonitih pogodbenih določil? S svojim ravnanjem z nezakonitim besedilom pogodbe bi naročnik lahko ogrozil izvedbo celotnega projekta.

ODGOVOR:

Glede 5. člena vzorca pogodbe naročnik pojasnjuje, da gre za splošno znana dejstva in tveganja, zato jih mora ponudnik upoštevati pri pripravi ponudbe.

V preostalem delu pojasnjujemo, da gre za pavšalne navedbe, ki jih ponudnik ni konkretiziral.

Datum objave: 06.03.2023   13:51

VPRAŠANJE ŠT. 11
Datum prejema: 1.03.2023 12:00

V 3. členu vzorca pogodbe je zapisano:

»V kolikor pride po sklenitvi pogodbe do spremembe veljavne zakonodaje, ki vpliva na izvajanje predmeta pogodbe, izvajalec ni upravičen do zvišanja pogodbene cene, temveč mora svoje obveznosti izpolniti po pogodbenimi ceni, skladno z veljavnimi predpisi, razen, kolikor bi se s spremembo zakonodaje spremenila višina davka na dodano vrednost.«

Ne more naročnik prevaliti odgovornosti za stanje, za katero ni odgovoren izvajalec, preprosto na izvajalca. Še več: če pride do spremembe veljavne zakonodaje, je to dejansko odgovornost na strani naročnika, torej države, saj je ona edini subjekt, ki lahko spreminja predpise. Naročnik bi torej povzročil škodo, zanjo pa bi odgovarjal izvajalec. Kje je tu logika?

ODGOVOR:
Gre za način delitve tveganja v izpolnitveni fazi javnega naročila, kar ponudnik vkalkulira v ponudbeno ceno. Dodaja pa naročnik pri tem izjemo, in sicer navedeno pogodbeno določilo ne velja za spremembo področne zakonodaje v pristojnosti naročnika.

Datum objave: 06.03.2023   13:51

VPRAŠANJE ŠT. 12
Datum prejema: 1.03.2023 13:10

Ali pravilno razumemo, ob upoštevanju načela sorazmernosti iz 8. člena ZJN-3, da se od ponudnikov zahteva v zvezi z izkazovanjem referenc glede izdelave investicijske dokumentacije take reference, kjer mora biti investicijska dokumentacija izdelana skladno z Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in izdelavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ?

ODGOVOR:

Da oziroma skladno z veljavnimi predpisi morebitne druge države, v kateri je bila izvedena investicija.

Datum objave: 06.03.2023   13:52

VPRAŠANJE ŠT. 13
Datum prejema: 1.03.2023 13:14

Gre za zelo kompleksen projekt, ki bo vključeval precejšnje število zunanjih deležnikov, poleg naročnika, Ministrstva za zdravje. Domnevamo, da so to še vsaj:
- Ministrstvo za digitalno preobrazbo (področje digitalizacije)
- Ministrstvo za javno upravo (zagotavljanje podpore IS za javni sektor, področje javnega naročanja)
- Ministrstvo za finance (Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost)
- zdravstveni domovi in drugi javni zavodi s področja zdravstva

Zanima nas ali je naročnik navezal kontakte s temi deležniki in skupaj z njimi sporazumno določil časovnico izvedbe projekta, kot je določeno v razpisni dokumentaciji oziroma v pogodbenih določilih? Predlagani roki so namreč nerealni.

Naročnik se mora zavedati, da izvajalec ni v poziciji, da bi lahko kakor koli vplival oziroma prisilil katerega koli od zgoraj naštetih (in še preostalih) deležnikov, da bi morali sodelovati pri realizaciji projekta. Kako bo naročnik zagotovil njihovo sodelovanje, ker to je odgovornost in naloga naročnika, ne pa izvajalca?

ODGOVOR:

Roki so usklajeni s časovnico kot je predvidena v Načrtu za okrevanje in odpornost.

Sodelovanje z deležniki je odgovornost naročnika in izvajalca pogodbe. Naročnik si bo prizadeval za tvorno sodelovanje vseh deležnikov.

Datum objave: 06.03.2023   13:53

VPRAŠANJE ŠT. 18
Datum prejema: 6.03.2023 07:02

Od objave naročila na PJN sta pretekla že več kot dva tedna, rok za oddajo vprašanj je le še tri dni, vendar naročnik ni objavil še nobenega odgovora na vprašanja potencialnih ponudnikov. Neažurnost pri odgovorih naročnika nam povzroča zastoj v pripravi ustrezne ponudbe, ker je od vsebine teh odgovorov odvisno, katere reference bomo pridobili od katerih referenčnih naročnikov oziroma s katerimi morebitnimi poslovnimi partnerji je smiselno, da se povežemo za skupni nastop.

Ker odgovorov naročnika še vedno ni objavljenih, celotna naša priprava ponudbe, vključno z morebitnimi poslovnimi dogovori in pridobivanje referenčnih potrdil praktično stoji, kot je bilo stanje na prvi dan objave razpisanega naročila. Posledično se je s tem rok za pripravo ponudbe dejansko bistveno skrajšal.

Prosimo naročnika, da odgovori na zastavljena vprašanja preko PJN in hkrati podaljša rok za postavljanje vprašanj in rok za prejem ponudb in oboje ustrezno objavi na portalih PJN in eJN.

ODGOVOR:

Naročnik odgovarja na vprašanja v skladu z zakonskimi roki.

Datum objave: 06.03.2023   13:54

VPRAŠANJE ŠT. 20
Datum prejema: 6.03.2023 08:23

Pozdravljeni, pred dnevi smo posredovali vprašanje, ali se lahko ponudnik oziroma z ponudnikom povezana pravna oseba (lastniška povezava, hčerinsko podjetje, podjetje v ovkiru holdinga in podobna pravna razmerja), v primeru sklenitve pogodbe z naročnikom za predmetno javno naročilo, kasneje tudi prijavi na razpis za izvedbo naročila, ki je predmet te specifične investicijske in projnektne dokumentacije.

ODGOVOR :

Glej odgovor na vprašanje ŠT. 1 z dne 24.02.2023 15:41.

Datum objave: 06.03.2023   13:57

VPRAŠANJE ŠT. 19
Datum prejema: 6.03.2023 08:23

V zvezi z izkazovanjem dodatne reference za kader v okviru meril je naročnik zapisal:
»Ponudnik vpiše referenco, ki jo uveljavlja v okviru predmetnega merila, v obrazec Ponudba - ponudbeni predračun ter zanjo priloži potrjeno referenčno potrdilo s strani referenčnega naročnika.«

Ali pravilno razumemo, da se ta obrazec javno objavi pri odpiranju ponudb v sistemu eJN? Kako naj ravna tisti ponudnik, ki uveljavlja zahtevano kadrovsko referenco, vendar je ta referenca poslovna skrivnost, ki je ne sme javno objaviti?

ODGOVOR:
Ponudnik v obrazec, ki se javno objavi, napiše ustrezen naziv posla tako, da je mogoče razbrati na katero referenčno potrdilo za kader se nanaša (lahko tudi številčno). Vse ostale podrobnejše podatke ponudnik vpiše v Obrazec »Referenčno potrdilo za kader« in Obrazec »Seznam referenčnih del in seznam kadra«, ki se javno ne objavijo na odpiranju ponudb.

Datum objave: 06.03.2023   13:59

VPRAŠANJE ŠT. 7
Datum prejema: 1.03.2023 11:32

Prepričani smo, da so nekatera določila v vzorcu pogodbe iz razpisne dokumentacije nezakonita. Prav tako so precej nenavadna in bistveno odstopajo od obstoječe prakse podobnih pogodb.

Naročnik ne more celotne odgovornosti za izvedbo naročila oziroma projekta enostavno prevaliti na vodjo projekta oziroma izvajalca. Prav tako je po našem mnenju nezakonito pooblastilo za »zastopanje Ministrstva za zdravje do predaje projekta v produkcijsko rabo« iz 2. člena vzorca pogodbe. Ne more minister svoja ministrska pooblastila tako enostavno prenesti na subjekte zasebnega prava. Še posebej ne, ker pooblastilo daje izvajalcu, ki bo imel vpliv na izbiro glavnega izvajalca. Izbrani ponudnik lahko svetuje, oddela strokovne naloge namesto in ob pomoči naročnika, lahko pripravi strokovno mnenje za naročnika, ne more in ne sme pa odločati namesto naročnika.

ODGOVOR:

Zastopanje v okviru vodenja projekta se nanaša na poslovno, in ne oblastveno vlogo naročnika.

Skladno s tretjim odstavkom 66. člena zakona, ki ureja javno naročanje, naročnik lahko za izvedbo oziroma odločanje v postopku javnega naročanja pooblasti le drugega naročnika, zato je odločanje in izvedba javnega naročila v pristojnosti naročnika in ne izvajalca.

Izvajalec bo pri projektu naročniku svetoval in pripravljal dokumente v okviru svoje strokovne usposobljenosti, kot je to opredeljeno v tehničnih zahtevah naročnika. Odločitev o izboru glavnega izvajalca izda minister in ne subjekt zasebnega prava.

Datum objave: 07.03.2023   15:13

VPRAŠANJE ŠT. 14
Datum prejema: 6.03.2023 06:31

Smo ponudnik PASC v Sloveniji. Ob preučevanju razpisne dokumentacije smo ugotovili, da gre pri tem naročilu za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije, pripravo dokumentacije (najbrž je tu mišljena dejansko pomoč in svetovanje pri pripravi dokumentacije, ker dokumentacijo pripravi naročnik in zanjo odgovarja) v zvezi z javnim naročilom ter storitve vodenja projekta in zastopanje naročnika, za projekt C-PACS. Zelo povedno se nam zdi, da vsebina tega naročila vsebuje tudi »zastopanje naročnika« in dejstvo, da bo izbrani ponudnik naročniku pomagal pripraviti strokovne podlage za izbor ponudnika C-PACS.

Ali torej pravilno razumemo, da morajo biti potencialni ponudniki zelo previdni, ker če se bodo prijavili kot ponudniki oziroma izvajalci v tem naročilu, posledično ne bodo smeli nastopati v vseh preostalih naročilih, ki bodo imela podlago v tem javnem naročilu, ker bodo imeli ves čas status »zastopnika naročnika« oziroma zaupnika naročnika, torej bi hkratno nastopanje kot ponudnik v teh preostalih naročilih dejansko pomenilo konflikt interesov, kar pa seveda ni dopustno?

Prosimo vas za praktičen odgovor in ne sklicevanje na člena v ZJN-3, ker le te poznamo. Ne želimo namreč priti v situacijo, da se prijavimo na to naročilo, naročilo morda dobimo, potem pa ugotovimo, da se ne moremo prijaviti na izvedbo za C-PACS. Glede na dosedanje izkušnje je več kot jasno, da se opisani vlogi izključujeta in da ni možno opravljati obeh. Želimo pa še potrditev naročnika. Hvala z odgovor.

ODGOVOR:
Glej odgovor na vprašanje št. 1 z dne 24.02.2023 15:41.

Datum objave: 07.03.2023   15:14

VPRAŠANJE ŠT. 15
Datum prejema: 6.03.2023 06:35

Opozarjamo naročnika, da ZJN-3 operira ves čas z vrednostmi brez DDV. To pa zato, ker se stopnja DDV lahko s pretekom časa lahko spreminja, poleg tega pa DDV v vseh državah nima enake stopnje. Zato je navajanje vrednosti z DDV v bistvu diskriminatorno do ponudnikov oziroma predstavlja neenakopravno obravnavo ponudnikov. Seveda domnevamo, da to konkrertno za to naročilo pomeni, da je npr. v primeru vrednosti 300.000,00 EUR z DDV ta vrednost brez DDV zmanjšana za trenutno stopnjo DDV. Ali je naše razumevanje pravilno? Če je, pozivamo naročnika, da vse vrednosti v zvezi s tem naročilom ustrezno navede v številčni obliki brez DDV.

ODGOVOR:
Naročnik spreminja referenčno vrednost, navedeno v poglavju 8.3., točki 1 Navodil ponudnikom tako, da se ta glasi: 245.000,00 EUR brez DDV. Navedeno bo naročnik upošteval pri pripravi čistopisa dokumentacije.

Datum objave: 07.03.2023   15:15

VPRAŠANJE ŠT. 16
Datum prejema: 6.03.2023 06:37

Pri preučevanju razpisne dokumentacije smo ugotovili, da gre pri tem naročilu za izdelavo investicijske in projektne dokumentacije, pripravo dokumentacije (najbrž je tu mišljena dejansko pomoč in svetovanje pri pripravi dokumentacije, ker dokumentacijo pripravi naročnik in zanjo odgovarja) v zvezi z javnim naročilom ter storitve vodenja projekta in zastopanje naročnika, za projekt C-PACS. Prosimo naročnika, da pojasni, kaj točno pomeni »status zastopnika naročnika« in kako misli to formalno izvesti.

ODGOVOR:
Glej odgovor na vprašanje št. 7 z dne 1.03.2023 11:32

Datum objave: 07.03.2023   15:15

VPRAŠANJE ŠT. 17
Datum prejema: 6.03.2023 06:39

V dokumentu RAZPISNA DOKUMENTACIJA ZA ODDAJO JAVNEGA NAROČILA, Navodila ponudnikom, pod tč. 3. PREDMET JAVNEGA NAROČILA je zapisano med drugim, da je predmet tudi »zastopanje Ministrstva za zdravje do predaje projekta v produkcijsko rabo«. ZJN-3 v tretjem odstavku 66. člena določa, da lahko naročnik za izvedbo oziroma odločanje v postopku javnega naročanja pooblasti drugega naročnika. Torej naročnika s statusom javnega naročnika. Ne more pa naročnik pooblastiti za to nekoga, ki ni javni naročnik.

Kakšna je torej vsebina in pravna narava navedenega pooblastila naročnika iz citirane tč. 3. PREDMET JAVNEGA NAROČILA?

ODGOVOR:
Zastopanje se nanaša izključno na izpolnitveno fazo javnega naročila.
Glej odgovor na vprašanje št. 7 z dne 1.03.2023 11:32

Datum objave: 07.03.2023   15:16

VPRAŠANJE ŠT. 22
Datum prejema: 6.03.2023 16:33

09. VPRAŠANJE:
Eden od ključnih parametrov pri opredelitvi referenčnega posla ponudnika je vrednost projekta. Pogoj iz razpisne dokumentacije je, da je ponudnik izvedel vsaj dva referenčna projekta, od katerih najmanj en presega vrednost 300.000,00 EUR z DDV. V obrazcu REFERENČNO POTRDILO ZA GOSPODARSKI SUBJEKT ni nikjer rubrike »vrednost referenčnega projekta«, v tem smislu je ta obrazec nezadosten dokaz uspešno izvedenega referenčnega posla.

Prosimo naročnika za pojasnilo oziroma predlagamo, da mora ponudnik obvezno navesti v tekst vsaj enega referenčnega potrdila, da vrednost presega 300.000,00 EUR z DDV.


ODGOVOR:
Vrednost referenčnega posla se (pri referencah, kjer je to relevantno) na referenčnem potrdilu navede v rubriki »Naziv oziroma opis referenčnega posla.

Datum objave: 07.03.2023   15:17

VPRAŠANJE ŠT. 23
Datum prejema: 6.03.2023 16:37

V 2. členu vzorca pogodbe je navedeno:
S to pogodbo naročnik oddaja, izvajalec pa prevzema v izvedbo naslednje storitve: izdelava investicijske in projektne dokumentacije, priprava javnega naročila za implementacijo projekta C-PACS in prehod v produkcijsko rabo ter zagotovitev odgovorne osebe za vodenje projekta ter zastopanje Ministrstva za zdravje do predaje projekta v produkcijsko rabo.

Mi razumemo, da bo odgovorna oseba za izvedbo projekta iz Ministrstva za zdravje torej naročnika, izvajalec pa bo dal osebo, ki bo naročniku svetovala in mu pomagala pri izvedbi projekta. Ne more izvajalec odgovarjati za projekt, ker nima pod nadzorom vse deležnike, ki bodo sodelovali na projektu.

Prav tako je nemogoča zahteva naročnika iz predzadnje alineje 6. člena vzorca pogodbe, ki določa, da mora izvajalec zagotoviti, da bo projektni vodja vodil projekt v imenu naročnika, da bo zastopal izključno interese naročnika in da bo formalno in vsebinsko povsem neodvisen od izvajalca projekta C-PACS. Katera je pravna osnova za zastopanje v imenu naročnika? Ne more subjekt zasebnega prava zastopati javnega naročnika.

ODGOVOR:
Izvajalec odgovarja za ustrezno in kakovostno izvedbo vseh svojih storitev. Zastopanje se nanaša na poslovno vlogo naročnika v izpolnitveni fazi javnega naročila. Pravna podlaga za zastopanje bodo relevantna določila obligacijskega zakonika in pogodbe, ki bo sklenjena med naročnikom in izvajalcem.

Datum objave: 07.03.2023   15:18

VPRAŠANJE ŠT. 24
Datum prejema: 6.03.2023 16:40

V drugi alineji 6. člena vzorca pogodbe je zapisano:
Obveznosti izvajalca po tej pogodbi so:
- -zagotoviti vse tehnične, materialne in kadrovske vire, ki so potrebni za izpolnitev pogodbe;

Prosimo za pojasnilo, kateri so vsi tehnični, vsi materialni in vsi kadrovski viri, ki so potrebni za izpolnitev pogodbe in jih mora zagotoviti izvajalec. Menimo, da vsi viri, ki so potrebni za izpolnitev pogodbe, segajo bistveno izven okvira odgovornosti izvajalca. To ni le projekt izvajalca, to je predvsem projekt naročnika in precej navedenih virov mora kot predpogoj zagotoviti najprej naročnik na svoji strani. Pa ne samo naročnik, temveč tudi izvajalske zdravstvene organizacije, ki bodo vključene v projekt. Podobno velja za ZZZS, NIJZ, MJU in ostale.


ODGOVOR:
Tehnični, materialni in kadrovski viri so tisti viri, ki so v domeni izvajalca in jih bo potreboval izvajalec, da bo ustrezno izpolnil svoje pogodbene obveznosti (na primer računalniki, sredstva za plačilo svojih delavcev, zadostno število ustrezno usposobljenih delavcev).

Datum objave: 07.03.2023   15:19

VPRAŠANJE ŠT. 25
Datum prejema: 6.03.2023 17:27

V besedilu vzorca pogodbe je v 2. členu naslednje besedilo:

Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) vsebuje mejnik oziroma zahtevo: »Vsaj 10 % javnih zdravstvenih zavodov bo uporabljalo C-PACS, kjer bodo shranjevali slikovno gradivo pacientov. Omogočena povezava za shranjevanje slikovnega gradiva izvajalcev zdravstvene dejavnosti vsaj 10 % javnih zdravstvenih zavodov.« Rok za izpolnitev mejnika je 31. 12. 2023. Po izpolnitvi mejnika iz NOO bo pospeševal izvajanje projekta do zaključka projekta, ki je predviden do 31. 1. 2025. Projekt se zaključi, ko so s C-PACS integrirani vsi javni zavodi oz. izvajalci zdravstvenih storitev. Zamuda mejnika oz. predvidenega zaključka projekta po krivdi (tj. zaradi neustreznega dela) projektnega vodje se lahko za vsak mesec ovrednoti s pogodbeno kaznijo 5.000,00 EUR, ki jo naročnik zaračuna izvajalcu ob smiselni uporabi 14. člena pogodbe. Analogno se hitrejša izvedba od predvidene lahko ovrednoti z mesečnim bonusom 5.000,00 EUR.«

Problematično se nam zdi predvsem besedilo:
Projekt se zaključi, ko so s C-PACS integrirani vsi javni zavodi oz. izvajalci zdravstvenih storitev. Zamuda mejnika oz. predvidenega zaključka projekta po krivdi (tj. zaradi neustreznega dela) projektnega vodje se lahko za vsak mesec ovrednoti s pogodbeno kaznijo 5.000,00 EUR, ki jo naročnik zaračuna izvajalcu ob smiselni uporabi 14. člena pogodbe. Analogno se hitrejša izvedba od predvidene lahko ovrednoti z mesečnim bonusom 5.000,00 EUR.

Kako se bo določala krivda projektnega vodje (zaradi neustreznega dela - kaj je to?), projektni vodja ne more odgovarjati za nesodelovanje javnih zavodov oz. izvajalcev zdravstvenih storitev. Ta odgovornost je prej na strani naročnika, saj je on odgovoren za stanje celotnega zdravstva v državi.

Menimo tudi, da ni dopustno večkratno kaznovanje za zamudo, tako tu, v 2. členu, kot tudi v 14. členu (pogodbena kazen), poleg tega pa še vnovčenje zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti iz 9. člena vzorca pogodbe.
Naročniku predlagamo, da navedeno in sporno besedilo odstrani iz pogodbe.

ODGOVOR:

Besedilo v vzorcu pogodbe »Projekt se zaključi, ko so s C-PACS integrirani vsi javni zavodi oz. izvajalci zdravstvenih storitev. Zamuda mejnika oz. predvidenega zaključka projekta po krivdi (tj. zaradi neustreznega dela) projektnega vodje se lahko za vsak mesec ovrednoti s pogodbeno kaznijo 5.000,00 EUR, ki jo naročnik zaračuna izvajalcu ob smiselni uporabi 14. člena pogodbe. Analogno se hitrejša izvedba od predvidene lahko ovrednoti z mesečnim bonusom 5.000,00 EUR.« se črta.

Datum objave: 07.03.2023   15:20

VPRAŠANJE ŠT. 26
Datum prejema: 6.03.2023 17:27

Prosimo za podaljšanje roka vprašanja ter roka za oddajo ponudbe za vsaj 14 dni.

Hvala!

ODGOVOR:
Naročnik bo v objavo poslal podaljšanje rokov vezano na javno naročilo in sicer:

Rok za oddajo ponudb: 30. 03. 2023 9:00
Odpiranje: 30. 03. 2023 10:00
Rok za postavljanje vprašanj: 16. 03. 2023 do 9:00

Datum objave: 07.03.2023   15:34

VPRAŠANJE ŠT. 25
Datum prejema: 6.03.2023 17:27

V besedilu vzorca pogodbe je v 2. členu naslednje besedilo:

Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) vsebuje mejnik oziroma zahtevo: »Vsaj 10 % javnih zdravstvenih zavodov bo uporabljalo C-PACS, kjer bodo shranjevali slikovno gradivo pacientov. Omogočena povezava za shranjevanje slikovnega gradiva izvajalcev zdravstvene dejavnosti vsaj 10 % javnih zdravstvenih zavodov.« Rok za izpolnitev mejnika je 31. 12. 2023. Po izpolnitvi mejnika iz NOO bo pospeševal izvajanje projekta do zaključka projekta, ki je predviden do 31. 1. 2025. Projekt se zaključi, ko so s C-PACS integrirani vsi javni zavodi oz. izvajalci zdravstvenih storitev. Zamuda mejnika oz. predvidenega zaključka projekta po krivdi (tj. zaradi neustreznega dela) projektnega vodje se lahko za vsak mesec ovrednoti s pogodbeno kaznijo 5.000,00 EUR, ki jo naročnik zaračuna izvajalcu ob smiselni uporabi 14. člena pogodbe. Analogno se hitrejša izvedba od predvidene lahko ovrednoti z mesečnim bonusom 5.000,00 EUR.«

Problematično se nam zdi predvsem besedilo:
Projekt se zaključi, ko so s C-PACS integrirani vsi javni zavodi oz. izvajalci zdravstvenih storitev. Zamuda mejnika oz. predvidenega zaključka projekta po krivdi (tj. zaradi neustreznega dela) projektnega vodje se lahko za vsak mesec ovrednoti s pogodbeno kaznijo 5.000,00 EUR, ki jo naročnik zaračuna izvajalcu ob smiselni uporabi 14. člena pogodbe. Analogno se hitrejša izvedba od predvidene lahko ovrednoti z mesečnim bonusom 5.000,00 EUR.

Kako se bo določala krivda projektnega vodje (zaradi neustreznega dela - kaj je to?), projektni vodja ne more odgovarjati za nesodelovanje javnih zavodov oz. izvajalcev zdravstvenih storitev. Ta odgovornost je prej na strani naročnika, saj je on odgovoren za stanje celotnega zdravstva v državi.

Menimo tudi, da ni dopustno večkratno kaznovanje za zamudo, tako tu, v 2. členu, kot tudi v 14. členu (pogodbena kazen), poleg tega pa še vnovčenje zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti iz 9. člena vzorca pogodbe.
Naročniku predlagamo, da navedeno in sporno besedilo odstrani iz pogodbe.

ODGOVOR
Prejšnji odgovor na vprašanje št. 25 je brezpredmeten.

Besedilo v vzorcu pogodbe »Zamuda mejnika oz. predvidenega zaključka projekta po krivdi (tj. zaradi neustreznega dela) projektnega vodje se lahko za vsak mesec ovrednoti s pogodbeno kaznijo 5.000,00 EUR, ki jo naročnik zaračuna izvajalcu ob smiselni uporabi 14. člena pogodbe. Analogno se hitrejša izvedba od predvidene lahko ovrednoti z mesečnim bonusom 5.000,00 EUR.« se črta.

Naročnik bo navedeno upošteval pri čistopisu dokumentacije.

Datum objave: 08.03.2023   11:00

VPRAŠANJE ŠT. 27
Datum prejema: 6.03.2023 17:30

V 2. členu vzorca pogodbe je določilo, ki se glasi:
Izvajalec izjavlja, da mu je poznan predmet pogodbe in vsa spremljajoča tveganja v zvezi z njegovo izvedbo, da je seznanjen z razpisnimi zahtevami oziroma z vso prejeto dokumentacijo, ter so mu jasni in razumljivi pogoji in okoliščine za pravilno izvedbo storitev.

Menimo, da nihče ne more določiti vsa spremljajoča tveganja v zvezi z izvedbo predmeta pogodbe, tega najbrž ne pozna niti naročnik, zato pozivamo naročnika, da črta to pogodbeno določilo, ker ga je nemogoče implementirati. Kaj je smisel tega določila v konkretni izvedbi razpisanega projekta? Izvajalcu so lahko jasni in razumljivi pogoji in okoliščine za pravilno izvedbo storitev, ampak, je vprašanje, če te jasne in razumljive pogoje in okoliščine za pravilno izvedbo storitev razume na enak način kot naročnik. Predlagamo torej, da se to določilo črta v celoti, ker ne služi ničemer.

ODGOVOR:
V kolikor ponudniku kar koli v zvezi s predmetom pogodbe, pogoji, okoliščinami za izvedbo storitev ali spremljajočimi tveganji ni jasno, naročnik predlaga, da zastavi vprašanje na portalu javnih naročil.
Smisel določila je v porazdelitvi tveganj v izpolnitveni fazi javnega naročila.

Datum objave: 08.03.2023   11:01

VPRAŠANJE ŠT. 30
Datum prejema: 6.03.2023 17:40

Nerazumljivo in nedopustno, pa tudi neresno se nam zdi od naročnika, da zahteva fiksne cene za celotno obdobje izvedbe pogodbe v teh nepredvidljivih gospodarskih razmerah. Prosimo naročnika, da še enkrat razmisli in določi člen, v katerem bo predvidel možnost usklajevanja cen glede na gibanje inflacije.

ODGOVOR:
Naročnik ne spreminja zahtev.

Datum objave: 08.03.2023   11:02

VPRAŠANJE ŠT. 32
Datum prejema: 6.03.2023 17:43

V 5. členu vzorca pogodbe se nam zdijo nerealno določeni naslednji roki:
-izdelava projektne dokumentacije: 100 dni od sklenitve pogodbe,
(menimo, da je realni rok, na podlagi naših bogatih empiričnih izkušenj s podobnih projektov vsaj 180 dni od sklenitve pogodbe)
-izdelava dokumentacije javnega naročila za implementacijo projekta: 30 dni od potrditve projektne in investicijske dokumentacije.
(menimo, da je realni rok, na podlagi naših bogatih empiričnih izkušenj vsaj 90 dni od potrditve projektne in investicijske dokumentacije)

Predlagamo naročniku, da v pogodbi navede realne roke, kot jih predlagamo zgoraj.

ODGOVOR:
Naročnik ne spreminja zahtev.

Datum objave: 08.03.2023   11:02

VPRAŠANJE ŠT. 33
Datum prejema: 6.03.2023 17:45

V zadnjem odstavku 5. člena vzorca pogodbe je naročnik zapisal:
Pogodbeni stranki ugotavljata, da je ta pogodba sklenjena v okoliščinah širjenja virusa SARS-CoV-2 ter v okoliščinah vojne v Ukrajini, skladno s čimer kakršni koli razlogi, ki bi izhajali iz navedene okoliščine (razen prepovedi opravljanja storitev, ki bi izhajala iz veljavnih predpisov), niso nepredvidljivi, in ne morejo predstavljati utemeljenega razloga za neizpolnitev oziroma nepravočasno izpolnitev pogodbenih obveznosti.

Prepričani smo, da nepredvidljivih dogodkov naročnik ne more enostavno prevaliti na breme izvajalca. O vsakem nepredvidljivem dogodku se pogodbeni stranki obveščata in skupaj ugotovita ustrezne ukrepe za zmanjšanje vpliva teh nepredvidenih dogodkov. Naročnik in izvajalec morata biti partnerja pri izvedbi pogodbe, to je edini način za uspeh projekta.

Naročniku predlagamo, da to besedilo črta in osnutka pogodbe.

ODGOVOR:
Glej odgovor na vprašanje št. 10, prejeto 1.3.2023 ob 11:57.

Datum objave: 08.03.2023   11:03

VPRAŠANJE ŠT. 35
Datum prejema: 6.03.2023 17:50

V zadnjem odstavku 9. člena(zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti) vzorca pogodbe je zapisano:
Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti lahko naročnik unovči tudi, če naročnik odstopi od pogodbe iz drugega utemeljenega razloga, ki izvira iz sfere izvajalca ali, če izvajalec odstopi od pogodbe brez utemeljenega razloga, ki bi izviral iz sfere naročnika.

Opozarjamo naročnika, da bo banka, ki izdaja bančno garancijo, dopustila le taksativno določene razloge za unovčitev finančnega zavarovanja, zato predlagamo, da naročnik črta sporno določilo iz zadnjega odstavka tega člena.

ODGOVOR:
Razlogi za unovčitev finančnega zavarovanja so taksativno določeni v vzorcu finančnega zavarovanja. Razpisna dokumentacija ostane nespremenjena.

Datum objave: 08.03.2023   11:04

VPRAŠANJE ŠT. 36
Datum prejema: 6.03.2023 17:52

V 13. členu predloga besedila vzorca pogodbe predlagamo dodatno dopolnitev na koncu sedanjega zadnjega člena:
»Pogodba lahko v primeru, da ne ustreza več pričakovanjem pogodbenih strank, preneha veljati tudi na podlagi sporazuma strank, s katerim stranki dogovorita podrobnosti glede prenehanja njunega pogodbenega razmerja.

Če zaradi spremenjenih razmer, na katere izvajalec nima vpliva, pride do razveze pogodbe, posledično ni unovčitve finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti.«

ODGOVOR:
Razlogi za unovčitev finančnega zavarovanja so taksativno določeni v vzorcu finančnega zavarovanja, kot tudi ustrezno opredeljeni v pogodbi. Razpisna dokumentacija ostane nespremenjena.

Datum objave: 08.03.2023   11:04

VPRAŠANJE ŠT. 38
Datum prejema: 6.03.2023 17:57

Menimo, da je naslednje določilo iz 14. člena vzorca pogodbe nezakonito, ker naše pravo ne dovoljuje obračuna punitativne škode, dovoljena je le povrnitev dejanske škode:
»Če izvajalec zamuja z izvajanjem storitev toliko, da bi lahko naročniku nastala škoda ali da bi izvedba izgubila pomen, lahko naročnik, neodvisno od prejšnjih odstavkov tega člena, naroči nadomestno storitev pri drugem izvajalcu na stroške izvajalca te pogodbe s pribitkom 5 % vrednosti za kritje naročnikovih manipulativnih stroškov, in/ali odstopi od pogodbe.«

Predlagamo, da se nezakonito določilo odstrani iz besedila vzorca pogodbe.

ODGOVOR:
Citirano določilo ne predstavlja punitivne škode, razpisna dokumentacija ostane nespremenjena.

Datum objave: 08.03.2023   11:05

VPRAŠANJE ŠT. 39
Datum prejema: 6.03.2023 17:58

V tretjem odstavku 19. člena vzorca pogodbe je določeno:
Pogodba je sklenjena z dnem podpisa obeh pogodbenih strank, veljati pa začne, ko izvajalec predloži naročniku finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Pogodba je sklenjena do vključno dne 31. 1. 2025. V kolikor do takrat še ne poteče 18-mesečno obdobje projektnega vodenja implementacije projekta do prehoda v produkcijsko rabo in do takrat projekt C-PACS tudi še ne preide v produkcijsko rabo, pogodbeni stranki pogodbo lahko podaljšata do poteka navedenega obdobja projektnega vodenja implementacije projekta do prehoda v produkcijsko rabo.

Besedilo se nam zdi nejasno, zato predlagamo, da se ga nadomesti z bolj jasnim:
Pogodba je sklenjena z dnem podpisa obeh pogodbenih strank, veljati pa začne, ko izvajalec predloži naročniku finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Pogodba je sklenjena za čas 18-mesečnega obdobja projektnega vodenja implementacije projekta do prehoda v produkcijsko rabo. Če do navedenega roka projekt C-PACS tudi ne preide v produkcijsko rabo, pogodbeni stranki pogodbo lahko podaljšata do poteka obdobja projektnega vodenja implementacije projekta do dejanskega prehoda v produkcijsko rabo.

ODGOVOR:
Naročnik ne spreminja zahtev.

Datum objave: 08.03.2023   11:05

VPRAŠANJE ŠT. 40
Datum prejema: 7.03.2023 7:49

Prosimo za podaljšanje roka za postavljanje vprašanj na PJN in roka za prejem ponudb.

Opozarjamo glede morebitne objave sprememb na pravilno objavljanje na PJN in eJN. Hvala.

ODGOVOR:
Naročnik bo poslal v objavo podaljšanje rokov.
Rok za oddajo ponudb: 30. 03. 2023 9:00
Odpiranje: 30. 03. 2023 10:00
Rok za postavljanje vprašanj: 16. 03. 2023 do 9:00

Datum objave: 08.03.2023   11:14

VPRAŠANJE ŠT. 8
Datum prejema: 1.03.2023 11:34

Kot kaže, naročnik živi v nekem nerealnem vzporednem svetu. V trenutni gospodarski situaciji je nemogoče, da se jamči za fiksne cene za dobo trajanja pogodbe. Nihče ne želi jamčiti fiksne cene niti za 1 mesec kaj šele za nekaj let. Cene delovnih ur storitev bi se morale usklajevati skladno z veljavno zakonodajo (predpis o načinih valorizacije cen v večletnih pogodbah, Uradni list RS, št. 1/2004).

Ali bo naročnik kot indeks sprememb upošteval indeks rasti cen na drobno, višino inflacije, gibanje povprečne plače ali kak drug indeks, ki je povezan s predmetom naročila?

ODGOVOR:
Naročnik ne spreminja določb pogodbe in vztraja na fiksnosti cen.

Datum objave: 10.03.2023   07:15

VPRAŠANJE ŠT. 21
Datum prejema: 6.03.2023 14:22

V zvezi z odgovorom naročnika Datum objave: 06.03.2023 13:51, VPRAŠANJE ŠT. 11, Datum prejema: 1.03.2023 12:00, ugotavljamo, da ne razumemo odgovora naročnika, ki se glasi:

Gre za način delitve tveganja v izpolnitveni fazi javnega naročila, kar ponudnik vkalkulira v ponudbeno ceno. Dodaja pa naročnik pri tem izjemo, in sicer navedeno pogodbeno določilo ne velja za spremembo področne zakonodaje v pristojnosti naročnika.

Opozarjamo, da je naročnik REPUBLIKA SLOVENIJA in ta pravni subjekt izdaja prav vse predpise, veljavne za vse, ki delujejo v Republiki Sloveniji. V pristojnosti REPUBLIKE SLOVENIJE niso le spremembe področne zakonodaje v pristojnosti naročnika.

ODGOVOR:

Kot je razvidno iz obvestila o naročilu na Portalu javnih naročil ter iz razpisne dokumentacije, je naročnik Ministrstvo za zdravje. Skladno s tem se odgovor nanaša na področno zakonodajo v pristojnosti Ministrstva za zdravje. Ne glede na to naročnik spreminja vzorec pogodbe in bo črtal predmetno določilo, kar bo upošteval pri čistopisu dokumentacije.

Datum objave: 10.03.2023   07:16

VPRAŠANJE ŠT. 28
Datum prejema: 6.03.2023 17:36

V 2. členu vzorca pogodbe se določilo glasi:
Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) vsebuje mejnik oziroma zahtevo: »Vsaj 10 % javnih zdravstvenih zavodov bo uporabljalo C-PACS, kjer bodo shranjevali slikovno gradivo pacientov. Omogočena povezava za shranjevanje slikovnega gradiva izvajalcev zdravstvene dejavnosti vsaj 10 % javnih zdravstvenih zavodov.« Rok za izpolnitev mejnika je 31. 12. 2023.

Ugotavljamo, da naročnik postavlja absolutni rok, kar ni v redu, ker ne ve kdaj bo podpisal pogodbo z izvajalcem tega naročila. Recimo Če bo vložen revizijski zahtevek v zvezi s tem naročilom, bi predvideni podpis pogodbe lahko bil zamaknjen za več kot dva meseca, dejanski rok izvedbe pa bo zmanjšanj in to ne po krivdi izvajalca.

Prav tako sledi eno ali več javnih naročil na potek katerih izbrani izvajalec tega naročila ne bo imel vpliva na določene dogodke. Podobno kot v prejšnjem odstavku, v primeru vložene revizije, so končni roki izven vpliva izbranega izvajalca.

ODGOVOR:

Naročnik ne spreminja zahtev, saj MZ ne more vplivati na fiksno določen datum mejnika iz NOO.

Datum objave: 10.03.2023   07:17

VPRAŠANJE ŠT. 29
Datum prejema: 6.03.2023 17:37

V besedilu vzorca pogodbe je v 2. členu navedeno:
Naročnik si pridržuje pravico, da zmanjša obseg predmeta pogodbe oziroma, da ne naroči celotne količine pogodbenih storitev.

Prosimo naročnika, da določi vsaj osnovne pogoje in razloge za zmanjšanje obsega predmeta pogodbe. Ali gre torej razumeti, da ima ta pogodba dejansko pravno naravo okvirnega sporazuma z vsemi njegovimi pravnimi posledicami? Ali je naročnik uporabil pravilni postopek izbire?

Predlagamo naročniku, da črta to sporno določilo iz besedila pogodbe. Ponudnikova cena storitev je odvisna tudi predvidene količine storitev. V primeru ne naročanja celotne količine storitev, bo imel izvajalec lahko potencialno poslovne težave, ker se ne ve natančno koliko storitev naročnik zares kupuje.

ODGOVOR:

Naročnik bo črtal predmetno določilo v vzorcu pogodbe, kar bo upošteval pri objavi čistopisa dokumentacije. Določilo opredeljeno v tretjem odstavku 5. člena pogodbe ostane nespremenjeno.

Datum objave: 10.03.2023   07:19

VPRAŠANJE ŠT. 31
Datum prejema: 6.03.2023 17:41

Menimo, da je nezakonito naslednje določilo iz 3. člena vzorca pogodbe:
»V kolikor pride po sklenitvi pogodbe do spremembe veljavne zakonodaje, ki vpliva na izvajanje predmeta pogodbe, izvajalec ni upravičen do zvišanja pogodbene cene, temveč mora svoje obveznosti izpolniti po pogodbenimi ceni, skladno z veljavnimi predpisi, razen, kolikor bi se s spremembo zakonodaje spremenila višina davka na dodano vrednost.«

Vedno obstaja možnost, da pogodbene stranke spremenijo pogodbena določila zaradi spremenjenih okoliščin, ki ne omogočajo več izvedbe pogodbe, kot je bila prvotno dogovorjena, če te spremenjene okoliščine niso na strani izvajalca.

ODGOVOR:

Naročnik iz vzorca pogodbe črta naslednje besedilo:
»V kolikor pride po sklenitvi pogodbe do spremembe veljavne zakonodaje, ki vpliva na izvajanje predmeta pogodbe, izvajalec ni upravičen do zvišanja pogodbene cene, temveč mora svoje obveznosti izpolniti po pogodbenimi ceni, skladno z veljavnimi predpisi, razen, kolikor bi se s spremembo zakonodaje spremenila višina davka na dodano vrednost.«

Navedeno bo naročnik upošteval pri objavi čistopisa dokumentacije.

Datum objave: 10.03.2023   07:19

VPRAŠANJE ŠT. 34
Datum prejema: 6.03.2023 17:47

V zvezi z predlaganim besedilom 7. člena vzorca pogodbe so naše pripombe naslednje:
Izvajalec je mnenja, da bo celotno trajanje projekta vsaj ena oseba na Ministrstvu za zdravje morala cel delovni čas sodelovati z izvajalcem, ostale osebe na strani naročnika pa po potrebi. Prav tako bodo morale sodelovati osebe v javnih zavodih oz. izvajalci zdravstvenih storitev, ki bodo v projekt vključeni in to mora zagotoviti naročnik, ker izvajalec nima prav nobenih možnosti in pooblastil za kaj takega.

Predlagamo naročniku, da ponovno razmisli o tem in ustrezno preoblikuje sporno besedilo 7. člena vzorca pogodbe. Prav tako predlagamo naročniku, da eksplicitno navede vse pravne subjekte, ki bodo poleg naročnika sodelovali pri izvedbi tega naročila, ker lahko ponudnik edino na ta način oceni kompleksnosti projekta in posledično določi napor potreben za izvedo, tveganja izvedbe in ceno ponudbe.

ODGOVOR:

Naročnik ne spreminja zahtev. Naloga izvajalca je, da zagotovil sodelovanje in koordinacijo ustreznih kadrov s strani izvajalcev zdravstvene dejavnosti ter tudi vse stroške vezane na morebitno nadomestilo tem kadrom za čas sodelovanja/usklajevanja. Ministrstvo za zdravje si bo prizadevalo za aktivno vključevanje izvajalcev zdravstvene dejavnosti.

Datum objave: 10.03.2023   07:20

VPRAŠANJE ŠT. 37
Datum prejema: 6.03.2023 17:55

V 14. členu (pogodbena kazen) vzorca pogodbe je določeno, da je izvajalec dolžan naročniku plačati pogodbeno kazen v višini 20% celotne pogodbene vrednosti (brez DDV). Predlagamo višino 10%, ker je to običajna višina v obstoječi praksi za podobna pogodbena razmerja. Naročnika prosimo, da upošteva dejstvo, da je 20% meja za pogodbeno kazen nenormalno visoka in ni v skladu s pogodbeno prakso.

ODGOVOR:

Naročnik spreminja višino pogodbene kazni iz 20% na 10%. Navedeno bo upošteval tudi v čistopisu dokumentacije.

Datum objave: 10.03.2023   07:22

VPRAŠANJE ŠT. 42
Datum prejema: 7.03.2023 11:32

Ali bodo strokovni kadri, ki jih bo prijavil v tem naročilu izbrani ponudnik, postali zavezanci za poročanje o svojem premoženjskem stanju Komisiji za preprečevanje korupcije v skladu z določili ZIntPK?

Podatke o zunanjih in ostalih sodelavcih, ki sodelujejo v postopkih javnega naročanja, morajo sporočiti naročniki, ki izvajajo postopek javnega naročanja in ne pravni subjekti, pri katerem so ti posamezniki dejansko zaposleni. Organ, ki izvaja postopek javnega naročila (naročnik) je namreč tisti, ki ima podatke o dejanskih zadolžitvah posameznika v postopku javnega naročanja, na podlagi katerih posameznik postane oseba, odgovorna za javna naročila in posledično zavezanec za prijavo premoženjskega stanja skladno z ZIntPK.

ODGOVOR:

Naročnik bo pri presoji ali gre za zavezance za poročanje o svojem premoženjskem stanju Komisiji za preprečevanje korupcije v skladu z določili ZIntPK upošteval konkretne okoliščine primera in dejansko funkcijo kadra pri javnem naročilu upoštevaje predvsem 10. točko 4. člena ZlntPK. Npr. Če pa bo kader predlagal vsebino razpisne dokumentacije, bo ta zavezanec skladno z 10. točko 4. člena ZlntPK.

Datum objave: 10.03.2023   07:23

VPRAŠANJE ŠT. 44
Datum prejema: 7.03.2023 16:26


V zvezi s finančnim zavarovanjem za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je naročnik zapisal zelo pavšalno besedilo, za katerega vprašljivo, če ga je sploh možno ralizirati v praksi. Besedilo se glasi:
Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti lahko naročnik unovči tudi, če naročnik odstopi od pogodbe iz drugega utemeljenega razloga, ki izvira iz sfere izvajalca ali, če izvajalec odstopi od pogodbe brez utemeljenega razloga, ki bi izviral iz sfere naročnika.

Prosimo za bolj podrobno obrazložitev tega besedila. Kako bi lahko izvajalec odgovarjal za nekaj, kar izvira iz sfere naročnika? To je pravzaprav odprti lov in temelj za šikaniranje izvajalca s strani naročnika. Predlagamo, da se to besedilo umakne iz razpisne dokumentacije.

ODGOVOR:

Izvajalec ne odgovarja za okoliščine, ki izvirajo iz sfere naročnika. Izvajalec lahko odstopi od pogodbe iz utemeljenega razloga, ki izvira od naročnika, kot je to opredeljeno v tretjem odstavku 13. člena osnutka pogodbe. Izvajalec pa ne sme odstopiti od pogodbe brez utemeljenega razloga, ki bi izviral od naročnika - za tak primer je predvidena možnost unovčitve finančnega zavarovanja.

Datum objave: 10.03.2023   07:24

VPRAŠANJE ŠT. 45
Datum prejema: 7.03.2023 18:05

V zvezi z vprašanjem potencialnega ponudnika in odgovorom naročnika glede okoliščin širjenja virusa SARS-CoV-2 ter v okoliščin vojne v Ukrajini, Datum objave: 06.03.2023 13:50, VPRAŠANJE ŠT. 10, Datum prejema: 1.03.2023 11:57, naročnik odgovarja, »da gre za splošno znana dejstva in tveganja, zato jih mora ponudnik upoštevati pri pripravi ponudbe«. Če je res tako,da gre za splošno znana dejstva in tveganja, potem prosimo naročnika, da pove, kako se bo razvijala situacija v Ukrajini čez 3 mesece in kako bo ta problem rešen in kdaj bo rešen. Glede na naročnikov odgovor bomo lahko nato ustrezno prilagodili našo ponudbo, če so ta splošno znana dejstva naročniku znana, ker nam niso.

Naročnika pozivamo, naj bo realen in naj iz besedila izključi vsa določila, ki jih ni možno realizirati v praksi, za začetek naj črta to sklicevanje na koliščine širjenja virusa SARS-CoV-2 ter v okoliščine vojne v Ukrajini, ker je to sklicevanje nesmiselno.

ODGOVOR:

Naročnik bo iz vzorca pogodbe črtal zgoraj navedeno določbo 5. odstavka 5. člena pogodbe.

Datum objave: 10.03.2023   07:25

VPRAŠANJE ŠT. 46
Datum prejema: 8.03.2023 12:08

Opažamo, da ima naročnik precej ciničen odnos v komunikaciji s potencialnimi ponudniki preko portala PJN. Pravi npr.:
V kolikor ponudniku kar koli v zvezi s predmetom pogodbe, pogoji, okoliščinami za izvedbo storitev ali spremljajočimi tveganji ni jasno, naročnik predlaga, da zastavi vprašanje na portalu javnih naročil.
Smisel določila je v porazdelitvi tveganj v izpolnitveni fazi javnega naročila.

Ko pa potencialni ponudnik dejansko postavi tako vprašanje in celo predlaga rešitev, je naročnikov odgovor vedno enak:
Naročnik ne spreminja zahtev.

In to večinoma brez poglobljene obrazložitve. Sploh si ne predstavljamo., kako bo lahko izbrani ponudnik sodeloval v izvedbi projekta, pri takem odnosu naročnika, kjer bi morala tako naročnik kot izvajalec delovati v skupni smeri čim boljše izvedbe projekta. S tako sovražnim odnosom naročnik ne bo uspel, zelo verjetno pa tvega tudi revizijski zahtevek.

ODGOVOR:

Naročnik ne razume smisla in namena zadevnega pisanja.

Datum objave: 10.03.2023   07:25

VPRAŠANJE ŠT. 47
Datum prejema: 8.03.2023 13:13

Naročnika sprašujemo kolikšen je najmanjši predviden napor, ki ga namerava v povprečju vložiti v projekt naročnik? Je to vsaj 1 človek poln delovni čas projekta? Je to manj ali več in koliko? Menimo, da mora to biti vsaj 1 človek poln delovni čas projekta s čimer bo naročnik zagotovil nemoteno izvajanje predvidenih specificiranih aktivnosti. Od naročnikovega angažmaja je odvisen tudi napor, ki ga bo moral vložiti izbrani izvajalec in posledično cena. Hvala za odgovor.

ODGOVOR:

Skladno z določili pogodbe bo naročnik zagotovil skrbnika pogodbe, njegovega namestnika in njuno ustrezno dosegljivost za potrebe komunikacije, sodelovanja, dajanja informacij in tekočega usklajevanja pri izvrševanju pogodbe.

Datum objave: 10.03.2023   07:26

VPRAŠANJE ŠT. 48
Datum prejema: 8.03.2023 18:54

Spoštovani,

Bo naročnik upošteval izobrazbo - Magistrski študij Poslovne analize kot enakovredno oz kot izpolnitev zahteve za certifikat iz poslovne analize?
Hvala.

ODGOVOR:

Naročnik za izpolnitev pogoja zahteva ustrezno izobrazbo in certifikat.

Datum objave: 10.03.2023   07:27

VPRAŠANJE ŠT. 49
Datum prejema: 8.03.2023 22:22

Naročnik je pogoje glede izkazovanja strokovne sposobnosti zastavil povsem diskriminatorno.
Popolnoma nepovezano s predmetom javnega naročila je zahteva po stopnji izobrazbe, saj lahko nekdo, ki ni izvedel nobenega projekta oziroma samo sodeloval pri projektu. Npr. vodja projekta je moral sodelovati, pri čemer njegova funkcija za referenčnem projektu ni določena. Ali bo naročnik priznal kot ustrezen kader imenovan za vodjo projekta nekoga, ki je na projektu, ki sicer ustreza zahtevam (uvedba IS z najmanj 500 uporabnikov) opravljal adiministrativna dela ali dela namestnika?
Naročnik naj zahtevane pogoje določi na način kot ga zahteva ZJN-3, tj. da pogoji izkazujejo sposobnost ponudnika izvesti javno naročilo, ne pa izbor favoriziranega ponudnika.

ODGOVOR:

Glej odgovor na VPRAŠANJE ŠT. 41. Datum prejema: 7.03.2023 10:34.

Datum objave: 10.03.2023   09:21

VPRAŠANJE ŠT. 41
Datum prejema: 7.03.2023 10:34

V razpisni dokumentaciji v oddelku 8.3.Pogoji za priznanje sposobnosti so med drugim v tč. 2. navedeni pogoji za posamezne kadre. Pri kadrih je zahtevana stopnja izobrazbe, ni pa pri vsakem kadru navedene smeri te izobrazbe. Prepričani smo, da bi naročnik pri vseh kadrih moral navesti smeri izobrazbe, ki so povezane s predmetom javnega naročila.

ODGOVOR:

Naročnik spreminja prvo, drugo in četrto alinejo 2. točke poglavja 8.3 Pogojev za priznanje sposobnosti in sicer tako, da se glasi:
-Vodja projekta do uvedbe projekta v produkcijsko rabo - imeti mora najmanj visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) oziroma specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) oziroma magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) oziroma magistrsko izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja), s strokovnih področij računalništvo ali informatika, oziroma študij naravoslovja in tehnike (matematika, fizika, elektrotehnika, kemija in kemijska tehnologija, strojništvo, gradbeništvo) ali ekonomije in najmanj 5 (pet) let delovnih izkušenj z vodenjem projektov na področju informacijskih tehnologij. V vlogi vodje projekta je moral sodelovati pri najmanj 1 (enem) projektu uvedbe informacijskega sistema, ki je imel najmanj 500 uporabnikov Imeti mora tudi vsaj 1 (en) certifikat iz projektnega vodenja, npr. ACP, APM, BVOP, CAPM, CPD, CPM, CPM-IAPM, CSM, IPMA, MPM, PRINCE2, PPM, PMP, PgMP, ZPM.
-Poslovni analitik: imeti mora najmanj visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) oziroma specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) oziroma magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) oziroma magistrsko izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja), s strokovnih področij računalništvo ali informatika, oziroma študij naravoslovja in tehnike (matematika, fizika, elektrotehnika, kemija in kemijska tehnologija, strojništvo, gradbeništvo) ali ekonomije in najmanj 5 (pet) let delovnih izkušenj pri zajemanju uporabniških zahtev in izdelavi sistemske in poslovne analize. Imeti mora tudi vsaj 1 (en) certifikat iz poslovne analize, npr. CAP, IIBA, PBA, SimpliLearn.
-Arhitekt programskih rešitev: imeti mora najmanj visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) oziroma specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) oziroma magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) oziroma magistrsko izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja), s strokovnih področij računalništvo ali informatika, oziroma študij naravoslovja in tehnike (matematika, fizika, elektrotehnika, kemija in kemijska tehnologija, strojništvo, gradbeništvo) ali ekonomije in najmanj 3 (tri) leta delovnih izkušenj s področja načrtovanja arhitekture informacijskih sistemov.

Datum objave: 10.03.2023   09:22

VPRAŠANJE ŠT. 43
Datum prejema: 7.03.2023 12:52

Če je naročnik v 2. člen vzorca pogodbe zapisal pravni izraz »zastopanje Ministrstva za zdravje«, potem to pač pomeni pravno zastopanje, ker ne more naročnik pravnega besedila tolmačiti po svoje, če zanj uporablja pravno izrazoslovje. Če torej ne gre za pravno »zastopanje Ministrstva za zdravje«, naj pač naročnik preoblikuje ta člen na tak način, da bo popolnoma pravno jasna vsebina pravnega odnosa, ki ga bo imel izvajalec z naročnikom oziroma Ministrstvom za zdravje. In to naj bo zapisano v tem člernu, ne v nekih dodatnih pojasnilih, ker pogodbeni stranki podpišeta in se strinjata glede besedila pogodbe. Ne vemo tudi, če je naročnik v besedilu vzorca pogodbe uporabil še kateri pravni izraz, ki pa ima njegovo, drugačno razlago od splošno uveljavljene pravne razlage. Bojimo se, da namesto, da bi bilo besedilo osnova soglasja pogodbenih strank, bi lahko to postalo osnova nesoglasja pogodbenih strank, če si bo naročnik ustaljene pravne izraze razlagal po svoje.

ODGOVOR:
Naročnik izraz »zastopanje Ministrstva za zdravje«, naveden v vzorcu pogodbe in v 3. točki Navodil ponudnikom, spreminja tako, da se glasi: »koordinacija in nadzor projekta, izvajalca ter morebitnih podizvajalcev, koordinacija drugih deležnikov pri projektu in izvajanje drugih nalog povezanih z vodenjem projekta«.

V tehničnih specifikacijah se besedilo: »Zastopanje in seznanjanje Ministrstva za zdravje z napredkom projekta do prehoda v produkcijsko rabo« spremeni tako, da se glasi: »Koordinacija in nadzor projekta, izvajalca ter morebitnih podizvajalcev, koordinacija drugih deležnikov pri projektu, seznanjanje Ministrstva za zdravje z napredkom projekta in izvajanje drugih nalog povezanih z vodenjem projekta, do prehoda v produkcijsko rabo«.

V tehničnih specifikacijah se besedilo: »Na operativno-izvedbenem in vsebinskem nivoju zastopanje interesov MZ pri sodelovanju z drugimi izvajalci na projektu ter pravočasno opozarjanje v primeru odstopanj ali tveganj za odstopanja od dogovorjenega« spremeni tako, da se glasi: »Pravočasno opozarjanje Ministrstva za zdravje v primeru odstopanj ali tveganj za odstopanja od dogovorjenega«.

V tehničnih specifikacijah se besedilo: »Projektni vodja bo tekom implementacije in prehoda v produkcijsko rabo izvajal nadzor in spodbujal napredek na projektu, pripravljal projektno dokumentacije za vodenje projekta in poročal Ministrstvu za zdravje o napredku, komuniciral z izvajalcem in podizvajalci, ki bodo implementirali projekt C-PACS sistema, komuniciral z zaposlenimi pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki bodo migrirali lokalne PACS sisteme in integrirali modalitete ter RIS/HIS sisteme s C-PACS, koordiniral komunikacijo vseh deležnikov za uspešno izvedbo projekta, zastopal in seznanjal Ministrstvo za zdravje z napredkom projekta do prehoda v produkcijsko rabo.« spremeni tako, da se glasi: »Projektni vodja bo tekom implementacije in prehoda v produkcijsko rabo izvajal nadzor in spodbujal napredek na projektu, pripravljal projektno dokumentacijo za vodenje projekta in poročal Ministrstvu za zdravje o napredku, nadziral, koordiniral in komuniciral z izvajalcem in podizvajalci, ki bodo implementirali projekt C-PACS sistema, komuniciral z zaposlenimi pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, ki bodo migrirali lokalne PACS sisteme in integrirali modalitete ter RIS/HIS sisteme s C-PACS, koordiniral komunikacijo vseh deležnikov za uspešno izvedbo projekta in seznanjal Ministrstvo za zdravje z napredkom projekta do prehoda v produkcijsko rabo.«

Datum objave: 15.03.2023   12:49

VPRAŠANJE ŠT. 50
Datum prejema: 14.03.2023 12:01

Spoštovani!
Radi bi opozorili na pomanjkljivost oz. nelogičnost, ki v večji meri vpliva na kakovost končne izvedbe projekta. Po podpisu pogodbe je ena zahtevnejših nalog izvajalca, da na podlagi skrbne analize izdela ustrezen projekt, katerega vodilo je kakovostna izvedba, temu prilagojena pa časovnica. Ta mora upoštevati možnost zapletov v postopkih JN, čas potreben za popis potreb pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, trajanja obstoječih vzdrževalnih pogodb lokalnih PACS sistemov, možnosti in interes prekinitve le teh, integracije z lokalnimi zalednimi sistemi, število radioloških naprav in heterogenost konfiguracij teh sistemov, razpoložljivost vzdrževalcev teh sistemov ter drugih relevantnih vhodnih podatkov. Rok za izpolnitev mejnika (zahteva v 2. členu vzorca pogodbe) bi moral tako izhajati kot rezultat analize in dejstev, ne pa biti vnaprej določen. Opredelitev realnega datuma kot rezultat poglobljene analize in planiranja bi moral biti za naročnika pomemben cilj tega naročila. Če se mora izvajalec podrediti temu datumu, ki je nerealno opredeljen, bo izvajalec ves svoj napor usmerjal predvsem v iskanje načinov krnjenja izdelka in izvedbe, s ciljem čimprejšnje izpolnitve minimalnih kriterijev iz razpisne dokumentacije, ki pa so zelo skopo opredeljeni. Kako bo potekal ta razpis in ali bo uspešen, naročnik ne more predvideti. Prav tako ne more predvideti, kako bodo potekali nadaljnji razpisi, tudi ne more predvideti s kakšno dinamiko bodo k uvajanju pristopali uporabniki in kakšni nepričakovani zapleti se še lahko pojavijo. Manevrskega prostora bo tako bolj malo, nekje bo aktivnosti potrebno krčiti, ker bo izvajalec lovil datum. Rezultat za končnega uporabnika bo temu primeren, interes za prehod na C-PACS pa s tem konkretno zmanjšan.
Samo kvaliteten končni izdelek, ki ponudi izvajalcem zdravstvene dejavnosti mamljivo alternativo obstoječim sistemom dejansko zmanjšuje tveganje za neuspeh projekta. Od tu izvira eno pomembnejših vprašanj - je izvajalce zdravstvene dejavnosti sploh možno zavezati k kakršnimkoli rokom?

Naročniku zato predlagamo, da spremeni razpisno dokumentacijo v tem konkretnem segmentu in kot izpolnitev mejnika opredeli vsebino, ki bo izvajalcu omogočila predvsem kakovosten pristop v iskanju ustrezne rešitve. Veliko bolje je, da se projekt ne realizira kot pa da se vzpostavi invalidni sistem, ki ne bo imel ne želenih funkcionalnosti, ne realnih možnosti za prevzem pomembne funkcije. Sklicevanje na nadrejeno dokumentacijo (NOO) pa nikakor ne more biti opravičilo za slabo zastavljen razpis.

ODGOVOR:
Izvedba NOO projekta »Centralni PACS sistem« je eden izmed mejnikov (poleg projekta »Zdravje na daljavo«), ki pogojujejo financiranje vseh ostalih projektov iz sklada NOO (v skupni vrednosti 101 mio z DDV), tako da sugeriranja v smislu, da je bolje prekiniti izvedbo projekta, ne moremo sprejeti. Naročnik si v razpisni dokumentaciji prizadeva za iskanje ustreznega ravnotežja med opredeljenimi roki v NOO in največjo možno kakovostjo končnih izdelkov, ki so predmet JN.

Kar se tiče odgovora z zvezi z vezavo izvajalcev zdravstvene dejavnosti k kakršnim koli rokom, bi izpostavili, da je bil projekt »Centralni PACS sistem« predviden kot eden ključnih v okviru priprave strategije digitalizacije zdravstva v Sloveniji za obdobje 2022 - 2027, izvedene v okviru Programa podpore strukturnim reformam Evropske komisije v sodelovanju z mednarodnimi strokovnjaki s področja digitalizacije zdravstva in delovno skupino s ključnimi deležniki na področju zdravstva v Sloveniji in da je tudi delovna skupina potrdila smiselnost vpeljave centralnega PACS sistema, pričakujemo zavzetost pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti, da se koristi projekta čim prej izkažejo v praksi.

Datum objave: 15.03.2023   14:59

Naročnik obvešča potencialne ponudnike, da se v 10. členu osnutka pogodbe doda nov tretji odstavek (pri čemer dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek), ki se glasi: »Prevzem storitev pri vodenju implementacije projekta do prehoda v produkcijsko rabo poteka vsaj enkrat mesečno v obliki pisnih dokazil med uvajanjem informacijskega sistema. Izvajalec poročilu priloži morebitne skice, zaslonske slike, zapisnike, poročila o izvedenih delavnicah, telefonskih pogovorih in usklajevalnih sestankih. Ob pričetku uvajanja izvajalec predloži s strani razvijalca informacijske rešitve potrjen pisni predlog Splošnih pogojev za uporabo informacijskega sistema. Ob pričetku uvajanja izvajalec predloži s strani razvijalca informacijske rešitve potrjen pisni predlog Politike zasebnosti in varovanja osebnih podatkov v informacijskem sistemu.«

Naročnik bo spremembo upošteval v čistopisu razpisne dokumentacije.

Datum objave: 16.03.2023   14:13

VPRAŠANJE ŠT. 52

Datum prejema: 16.03.2023 05:37

V Tehničnih specifikacijah je navedeno. »Izvajalec je dolžan naročniku redno (enkrat tedensko) pisno poročati o napredku projekta«. Menimo, je taka dinamika poročanja prepogosta, ker povzroča nepotrebno prekomerno porabo časa, ki ga je za pripravo vse potrebne dokumentacije premalo. Predlagamo, da se omenjeno poročanje izvaja vsakih 21 dni.

ODGOVOR:
Naročnik ne spreminja zahtev dokumentacije.

VPRAŠANJE ŠT. 53

Datum prejema: 16.03.2023 05:39

Eden od ponudnikov je že postavil naslednje vprašanje:
»V 5. členu vzorca pogodbe se nam zdijo nerealno določeni naslednji roki:
-izdelava projektne dokumentacije: 100 dni od sklenitve pogodbe, (menimo, da je realni rok, na podlagi naših bogatih empiričnih izkušenj s podobnih projektov vsaj 180 dni od sklenitve pogodbe)
-izdelava dokumentacije javnega naročila za implementacijo projekta: 30 dni od potrditve projektne in investicijske dokumentacije. (menimo, da je realni rok, na podlagi naših bogatih empiričnih izkušenj vsaj 90 dni od potrditve projektne in investicijske dokumentacije)

Predlagamo naročniku, da v pogodbi navede realne roke, kot jih predlagamo zgoraj.«

Tudi mi ugotavljamo, da so roki, kot jih postavlja naročnik, neizvedljivi. Izračunali smo potreben okvirni napor za pripravo vse dokumentacije in ugotovili, da potrebujemo veliko več časa, kot ga je predvidel naročnik. Pa imamo vse kadre na voljo, nekatere celo podvojene. Naš predlog je, da se upošteva zgornje roke, ki jih je že predlagal eden od ponudnikov.

ODGOVOR:
Naročnik rokov NOO ne more spreminjati, zahteve iz dokumentacije se ne spremenijo.

VPRAŠANJE ŠT. 54

Datum prejema: 16.03.2023 05:40

Naročnik navaja: »Usklajevanje s predstavniki javnih zdravstvenih zavodov (v nadaljnjem besedilu: JZZ) glede potreb pri definiranju funkcionalnosti C-RIS / C-PACS in vsi stroški povezani s tem«
Zanima nas kakšne stroške je imel naročnik v mislih? Ali naročnik meni, da bo zunanji izvajalec morda moral plačevati za delo javne uslužbence, predstavnike javnih zavodov, za sodelovanje na projektu?

ODGOVOR:
Naročnik pojasnjuje, da so vsi stroški vezani na komunikacijo s predstavniki javnih zdravstvenih zavodov, s koncesionarji in z zasebniki strošek ponudnika.

VPRAŠANJE ŠT. 55

Datum prejema: 16.03.2023 05:41

Prosimo za podatek, koliko je vseh javnih zavodov, ki imajo radiološke modalitete. Hvala.

ODGOVOR:
Analiza števila javnih zavodov, ki imajo radiološke modalitete, je predmet javnega naročila.

VPRAŠANJE ŠT. 56

Datum prejema: 16.03.2023 05:42

V katerih postopkih ali zdravstvenih storitvah nastajajo slikovna gradiva. Katera to so? Naročnik namreč piše: »Definiranje pravil in postopkov za shranjevanje slikovnega gradiva iz drugih virov, ki niso radiološke modalitete (npr. s storitev Zdravja na daljavo) na C-PACS«. Hvala za odgovor.

ODGOVOR:
Mišljeno je katerokoli slikovno gradivo, ki nastane pri zdravstveni obravnavi, npr. dermatološko pri telemedicinski obravnavi.

VPRAŠANJE ŠT. 58

Datum prejema: 16.03.2023 05:44

V NOO je predvideno, da naj bi se ta investicija začela že v letu 2022. Pričakuje se doseganje naslednjega cilja: »Vsaj 10 % javnih zdravstvenih zavodov bo uporabljalo C-PACS, kjer bodo shranjevali slikovno gradivo pacientov. Omogočena povezava za shranjevanje slikovnega gradiva izvajalcev zdravstvene dejavnosti vsaj 10 % javnih zdravstvenih zavodov. Rok za izpolnitev mejnika je 31. 12. 2023«. Naročnika opozarjamo, da je rok 31. 12. 2023 popolnoma nerealen. Samo primer: Preveri smo dobavne roke za gradnike strojen opreme, ki bo morala biti nameščena v podatkovnih centrih. Dobavni roki so med 6 in 12 mesecev, izvajalec pa ne more biti izbral pred koncem tega leta, če bo tekel postopek jasnega naročila za njegov izbor brez posebnih zapletov. Rok, ki ga je postavil naročnik je torej nedosegljiv. S tem naročnik tvega, da se na to javno naročilo ne bo prijavil noben ponudnik. Naročniku predlagamo, da v okvirih, ki jih določajo procesi spreminjanja investicij v NOO ustrezno korigira omenjeni cilj. To bo veliko manjše tveganje kot pa da naročnik ne dobi ustreznega izvajalca tega naročila, ker v tem primeru tudi glavnega naročila ne bo mogel izvesti.

ODGOVOR:
Razumemo pomisleke, vendar ne moremo neposredno vplivati na roke, opredeljene v NOO.

VPRAŠANJE ŠT. 59

Datum prejema: 16.03.2023 05:46

Podpis pogodbe z izbranim ponudnikom se bo zgodil predvidoma še pred poletjem. Poletni meseci so običajno delovno manj intenzivni. Predvsem se bojimo tega na strani naročnika. Naročnika prosimo, da temu dejstvu prilagodi roke. Kot tudi dejstvu, da je trenutno na trgu veliko projektov in malo usposobljenih izvajalcev za izvedbo tega javnega naročila.

ODGOVOR:
Naročnik ne spreminja zahtev dokumentacije.

VPRAŠANJE ŠT. 60

Datum prejema: 16.03.2023 05:47

Glede nato, da naročnik še ni odgovoril na vsa vprašanja niti ni še pripravil čistopisa razpisne dokumentacije ga prosimo za razumno prestavitev roka za oddajo ponudbe.

ODGOVOR:
Rok za prejem ponudb se ne spreminja. Čistopis je posredovan v objavo.

VPRAŠANJE ŠT. 61

Datum prejema: 16.03.2023 08:06

V zvezi s kadrovskimi zahtevami za kader Sistemski inženir, naročnik v razpisni dokumentaciji navaja pogoj, da mora ta kader imeti najmanj visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) oziroma specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) oziroma magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) oziroma magistrsko izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) tehnične smeri.

Razmemo, da se za preostale kadre: Vodja projekta, Poslovni analitik, Arhitekt programskih rešitev in Strokovnjak ekonomist zahteva najmanj visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje), ne vidimo pa nobene potrebe, da bi najmanj visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje) potreboval kader Sistemski inženir, ker je njegovo delo vsebinsko bistveno drugačno od teh naštetih kadrov. Prepričani smo, da za opravljanje zadolžitev Sistemski inženir za razpisani projekt povsem zadostuje višješolska izobrazba (prejšnja) tehnične smeri (6/1), ker ne vidimo nobene prednosti in potrebe po višji izobrazbi od te za dejanske naloge, ki jih opravlja ta kader. V praksi so za ta profil kadra bisveno bolj pomembne praktične izkušnje, v tem smislu je zahteva najmanj 3 (tri) leta delovnih izkušenj s področja sistemskega inženirstva po našem mnenju povsem ustrezna. Predlagamo naročniku, da za kader Sistemski inženir zniža izobrazbeno zahtevo na najmanj višješolsko izobrazbo (6/1) (prejšnja) tehnične smeri in najmanj 3 (tri) leta delovnih izkušenj s področja sistemskega inženirstva.

ODGOVOR:
Naročnik spreminja zahtevo določeno v tretji alineji 2. točke poglavja 8.3. Pogoji za priznanje sposobnosti za sistemskega inženirja in sicer tako, da se po novem glasi:
- Sistemski inženir: imeti mora najmanj višješolsko izobrazbo (prejšnja) (6/1) oziroma visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prejšnje)/visokošolska univerzitetna izobrazba (prejšnja) oziroma specialistično izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/specializacija po Sokolski strokovni izobrazbi (prejšnja) oziroma magistrsko izobraževanje (druga bolonjska stopnja)/magistrska izobrazba (druga bolonjska stopnja) oziroma magistrsko izobraževanje po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnje)/magisterij po visokošolski strokovni izobrazbi (prejšnja) tehnične smeri ter najmanj 3 (tri) leta delovnih izkušenj s področja sistemskega inženirstva.

Sprememba je upoštevana v čistopisu dokumentacije.

VPRAŠANJE ŠT. 62

Datum prejema: 16.03.2023 08:16

Ugotavljamo, da je naročnik z odgovori na vprašanja preko portala https://www.enarocanje.si precej spremenil razpisno dokumentacijo, zato potrebujemo nekoliko več dodatnega časa za temeljito preučitev.

Prosimo naročnika, da podaljša rok za prejem ponudb za en teden. Hvala za razumevanje.

ODGOVOR
Naročnik ne podaljšuje roka za prejem ponudb.

VPRAŠANJE ŠT. 63

Datum prejema: 16.03.2023 08:30

Pri objavi na PJN Datum objave: 15.03.2023 14:59 je naročnik med drugim zapisal:

Ob pričetku uvajanja izvajalec predloži s strani razvijalca informacijske rešitve potrjen pisni predlog Splošnih pogojev za uporabo informacijskega sistema. Ob pričetku uvajanja izvajalec predloži s strani razvijalca informacijske rešitve potrjen pisni predlog Politike zasebnosti in varovanja osebnih podatkov v informacijskem sistemu.

Sprašujemo: kdo je izvajalec in kdo je razvijalec?

ODGOVOR
Naloga ponudnika je, da z razvijalcem in naročnikom uskladi in preda naročniku potrjen pisni predlog Splošnih pogojev za uporabo informacijskega sistema in Politike zasebnosti in varovanja osebnih podatkov v informacijskem sistemu. Beseda »izvajalec« se uporablja za izbranega ponudnika na podlagi predmetnega javnega naročila, beseda »razvijalec« se uporablja za izvajalca rešitve, ki bo izbran na podlagi prihodnjega javnega naročila.

VPRAŠANJE ŠT. 64

Datum prejema: 16.03.2023 08:36

Pri objavi na PJN Datum objave: 15.03.2023 14:59 je naročnik med drugim zapisal:
Ob pričetku uvajanja izvajalec predloži s strani razvijalca informacijske rešitve potrjen pisni predlog Splošnih pogojev za uporabo informacijskega sistema. Ob pričetku uvajanja izvajalec predloži s strani razvijalca informacijske rešitve potrjen pisni predlog Politike zasebnosti in varovanja osebnih podatkov v informacijskem sistemu.

Prepričani smo, da navedeno ni stvar odnosa izvajalca in razvijalca, temveč naročnika in razvijalca. Prosimo za ustrezno uskladitev besedila.

ODGOVOR:
Naročnik ne spreminja zahtev.


VPRAŠANJE ŠT. 65

Datum prejema: 16.03.2023 08:40

V zvezi z odgovorom naročnika, v katerem se sklicuje na »Centralni PACS sistem« prosimo naročnika, da v sklopu razpisne dokumentacije predloži rezultate tega projekta. Hvala.
ODGOVOR:
V okviru trenutnega javnega naročila gre za javno naročilo, ki bo omogočilo pripravo dokumentacije za prihodnje javno naročilo »Centralni PACS sistem«, zato naročnik dokumentacije o rezultatih projekta še ne more predložiti.

Datum objave: 16.03.2023   19:24

VPRAŠANJE ŠT. 57

Datum prejema: 16.03.2023 05:44

Naročnik piše: »Načrt investicij v podatkovne centre« Glede na to, da gre za investicijo, pričakujemo, da ima naročnik namen izvesti nakup in ne najem opreme v podatkovnem centru. Ali je naše razmišljanje pravilno?

ODGOVOR

Naročnik se bo o najoptimalnejšem načinu izvedbe odločil glede na v okviru javnega naročila izvedenih analiz, prednosti in slabosti, priložnosti in nevarnosti vključno s finančnim vidikom.

Datum objave: 24.03.2023   11:02

Obveščamo vas, da je naročnik v objavo na TED odposlal popravek št. 2, v okviru katerega se spremenijo naslednji datumi:
- Rok zaključka projekta, datum 31.01.2025 se po novem glasi 31.07.2025,
- Rok veljavnosti zavarovanja 28.02.2025 se po novem glasi 31.08.2025.

V objavo je odposlan tudi čistopis dokumentacije št.2, ki vsebuje popravek vseh datumov, v okviru katerega so se podaljšali roki javnega naročila, ki so sedaj naslednji:

rok za prejem ponudb: 3.4. 2023 do 9:00
datum in čas odpiranja ponudb: 3.4. 2023 ob 10:00.

Ponudnike naprošamo, da spremembe dokumentacije upoštevajo pri pripravi ponudbe.

Datum objave: 02.04.2023   15:11

Naročnik je v objavo na TED posredoval spremembo roka za prejem ponudb in roka za odpiranje ponudb, zaradi sprememb dokumentacije.

Nov rok za prejem ponudb je 12.4.2023 ob 9:00 uri.
Nov rok odpiranja ponudb je 12.4.2023 ob 10:00 uri.

Datum objave: 04.04.2023   09:15

Obveščamo vas, da je naročnik v objavo na TED odposlal popravek št. 3, v okviru katerega se spremenijo naslednji roki in datumi:
1.) prva in druga alineja prvega odstavka 5. člen pogodbe se spremenita tako, da se glasita:
- izdelava investicijskega programa (s študijo izvedbe): 120 dni od sklenitve pogodbe,
- izdelava projektne dokumentacije: 150 dni od sklenitve pogodbe,
2.) datum veljavnosti pogodbe in zaključek projekta 31.7.2025 se spremeni tako, da se po novem glasi 31.12.2025.
3.) datum veljavnosti zavarovanja za dobro izvedbo 31.8.2025 se spremeni tako, da se glasi po novem glasi 31.1.2026.

Popravki so zajeti v čistopisu št. 3 dokumentacije, ponudnike naprošamo, da navedeno upoštevajo pri pripravi ponudbe.

Datum objave: 04.04.2023   13:28

Naročnik je v objavo na TED posredoval spremembo roka za prejem ponudb in roka za odpiranje ponudb, zaradi časovnega zamika pri objavi sprememb dokumentacije na TED.

Nov rok za prejem ponudb je 17.4.2023 ob 9:00 uri.
Nov rok odpiranja ponudb je 17.4.2023 ob 10:00 uri.

Datum objave: 07.04.2023   19:14

Naročnik iz previdnosti pojasnjuje, da naj ponudniki pri pripravi ponudbe upoštevajo zadnjo verzijo dokumentacije - čistopis št. 3. V primeru že oddane ponudbe na starih obrazcih, napotuje na možnost oddaje spremembe ponudbe - nove verzije ponudbe.
Lep pozdrav.