Datum objave: 22.03.2023   08:22

VPRAŠANJE
Naročnika naprošamo,
da spremeni pogoj 7, bonitetna ocena in sicer na SB6.

ODGOVOR
Naročnik ne bo spreminjal pogoj št. 7. Bonitetna ocena je določena sorazmerno glede na zahtevnost predmeta javnega naročila in z njim povezanimi tveganji.

Datum objave: 22.03.2023   08:22

VPRAŠANJE
Spoštovani,

ali naročnik ne zahteva predložitve ESPD obrazca?



ODGOVOR
Predložitev obrazca ESPD skladno z določbo tretjega odstavka 47. členom Zakona o javnem naročanju ni obvezna.

Datum objave: 22.03.2023   08:23

VPRAŠANJE
Pozdravljeni !
Za kvalitetno pripravo ponudbe in glede na obsežnost in razdrobljenost popisa del, prosimo naročnika za podaljšanje roka oddaje ponudbe,
Lep pozdrav

ODGOVOR
Naročnik smatra, da je rok za oddajo ponudb glede na predmet javnega naročila primeren, zato ne bo podaljšal roka za oddajo ponudb.

Datum objave: 22.03.2023   08:23

VPRAŠANJE
Spoštovani,
naročnika pozivamo, da razpisno dokumentacijo popravi na način, da ponudniku/izvajalcu pri
predložitvi zavarovanja za odpravo napak v garancijski dobi dovoli predložitev zavarovanja z
veljavnostjo 3 + 3 + 3 + 1 leto.
Banke izvajalcem namreč zaračunavajo mesečna nadomestila v določenem odstotku od
vrednosti garancije. K temu potrebno prišteti še stroške izdaje same garancije in pa, kar je
najbolj problematično, depozit pri banki, če je garancija daljša od 3 let, zaradi česar se
izvajalcu polnijo limiti na bankah in mu otežujejo pridobivanje novih garancij (bodisi za
resnost, dobro izvedbo, ali pa odpravi napak v garancijski dobi).
Ne samo, da se s tem po nepotrebnem povečujejo izdatki za investicijo, istočasno se
obremenjuje še ponudnike, ki morajo svoj obratni kapital vezati na nenormalno dolge roke.
Večina, če ne vse napake, se namreč pojavijo v roku 3 let po dokončanju objekta.
Drug predlog je, da znižate bančno garancijo največ 3 leta, za čas ostale garancijske dobe
pa od ponudnika zahtevate drugačno vrsto oz. način garancije (izvršnice, menice, ipd)
Nekdanji minister za finance dr. Janez Šušteršič je dne 27. 9. 2012 izdal stališče glede
finančnih zavarovanj pri javnem naročanju, ki je objavljeno na spletni strani http://
www.djn.mf.gov.si/sistem-javnega-narocanja/stalisca-ministrstva (in ga podajamo v
nadaljevanju) in s katerim naročnike poziva, da objektivno in glede na okoliščine
posameznega primera presodijo, ali je finančno zavarovanja potrebno, kateri instrument
zavarovanja je najbolj primeren. S spremembo obstoječih zahtev glede finančnih zavarovanj
se bo v postopkih javnega naročanja povečala konkurenčnost in gospodarnost.
Minister za finance v svojem priporočilu predlaga, da naročniki pri javnem naročanju ob
upoštevanju predmeta in okoliščin javnega naročanja izberejo najprimernejši način
zavarovanja. Naročniki lahko za zavarovanje svojih terjatev uporabijo menice, kavcijska
zavarovanja, bančne garancije ali zadržana sredstva. Bančna garancija, ki se v praksi najbolj
uporablja, ni edini način zavarovanja, je varen a obenem drag instrument, zato naj se
naročniki zanj odločajo preudarno in gospodarno ter pri tem upoštevajo tudi stroške izdaje.
Za instrument bančne garancije naj se odločijo le, če je to smiselno in primerno glede na
predmet naročanja, tveganje neizpolnitve pravnega posla, število prejetih ponudb in višino
potencialne škode, ki bi nastala zaradi neizpolnitve, izpolnitvene zamude ali slabe izvedbe
javnega naročila. Pri tem morajo upoštevati, da se navedeni dejavniki razlikujejo glede na to,
ali gre za sam postopek javnega naročanja, izvedbo javnega naročila ali odpravo napak po
izvedbi javnega naročila, in temu prilagodijo izbiro instrumenta.

Naročniki naj določajo roke veljavnosti bančnih garancij za odpravo napak, ki so največ
enaki, predvidoma pa primerno krajši od garancijske dobe posameznega dela predmeta
javnega naročanja - torej obdobja, v katerem izvajalec ne glede na bančno garancijo jamči za
pravilnost izvedbe naročila v skladu s pogodbenimi zavezami. Upoštevajo naj možnost
uporabe redukcijskih klavzul, po katerih se znesek garancije zmanjšuje glede na potek
časovnih obdobij ali glede na nastop določenih dogodkov (prenehanje garancijske dobe za
del naročila, delna izvedba naročila, ki predstavlja funkcionalno celoto ipd.).

Prosimo za preučitev zgoraj napisanega.
Hvala.

ODGOVOR
Naročnik finančnega zavarovanja za odpravo napak ne bo spreminjal, saj meni da je zahtevano finančno zavarovaje sorazmerno s tveganjem, povezanim s predmetom in okoliščinami javnega naročila. Prav tako pa poudarja, da je v poglavju III »FINANČNA ZAVAROVANJA«, pod naslovom »FINANČNO ZAVAROVANJE ZA ODPRAVO NAPAK V GARANCIJSKEM ROKU« navedeno, da mora ponudnik s finančnim zavarovanjem zagotoviti splošni garancijski rok za kakovost izvedenih del za obdobje najmanj 5 let po podpisu primopredajnega zapisnika.

Datum objave: 22.03.2023   08:24

VPRAŠANJE
Spoštovani,
iz razpisne dokumentacije (osnutka pogodbe) izhaja, da se pogodba z naročnikom sklepa s
klavzulo fiksnosti oz. nespremenljivosti cen.
V današnjih okoliščinah poslovanja je navedena pogodbena klavzula do ponudnikov
nepoštena in v nasprotju z temeljnimi načeli obligacijskega zakonika, predvsem načelom
sorazmernosti dajatev in splošno priznanim načelom poštenosti med strankami.
Ponudniki v današnjih okoliščinah nikakor ne moremo pravilno in ustrezno upoštevati dvig
cen surovin in materialov, energentov ipd., hkrati pa je jasno, da zalog materiala, surovin in
izdelkov ni in se roki dobav zaradi tega drastično podaljšujejo. Ponudniki torej poslujemo v
popolnoma nepredvidljivih okoliščinah, ki jih obstoječe vojno stanje v Ukrajini samo še
poslabšuje. V teh popolnoma nepredvidljivih okoliščinah je določilo o fiksnosti cen toliko bolj
nesprejemljivo in nepošteno. Hkrati pa uporaba tega določila neminovno pripelje do tega, da
se bomo ponudniki morali zavarovati z oddajamo ponudb, ki bodo veliko dražje, in
posledično tudi težje nesprejemljive z vidika naročnika, kar lahko privede tudi do nerealizacije
javnega naročila.
Menimo, da bi naročniki veliko lažje oddali projekt in po veliko bolj ugodnih ponudbah, če bi
omogočili možnost valorizacije ponudbenih cen na enoto in omogočili, da ponudnik svoje
cene po oddaji naročila prilagodi indeksom razlik v ceni, ki jih izračunava in objavlja
Gospodarska zbornica Slovenije, Zbornica gradbeništva in industrije gradbenega materiala
(GZS ZGIGM), šteto od presečnega dneva datuma oddaje ponudbe dalje.
Naročnika pozivamo torej, da klavzulo o fiksnosti cen iz razpisne dokumentacije črta ter
omogoči valorizacijo ponudbenih cen z rizikom ponudnika do 2%.

ODGOVOR
Klavzula fiksnost cen je ustaljena klavzula pri javno naročniških gradbenih pogodbah. Pri določanju klavzule cene je naročnik sledil tudi navodilom MJU, Direktorata za javno naročanje, ki je napotil na uporabo 656. člena OZ, kar ne pomeni, da se pogodbeno dogovorjeni znesek ne more povišati, saj lahko izvajalec kljub »fiksnosti cen« zahteva spremembo, če so se cene za elemente toliko zvišale, da bi morala biti cena za dela več kot za deset odstotkov višja. Se pravi, da bo v primeru resnično velikega povišanja cen tekom gradnje, izvajalec imel možnosti zahtevati povišanje končne dogovorjene cene in gradbena pogodba ne bo v večjo škodo ne za izvajalca in ne naročnika. Seveda je izvajalec dolžan o vsakem morebitnem zvišanju o tem obvestiti naročnika, saj že zakon v navedenem členu navaja, da izvajalec »lahko« zahteva spremembo. Naročnik zato razpisne dokumentacije v tem delu ne bo spreminjal.