Datum objave: 28.03.2023   13:24

VPRAŠANJE
1. Razpisna dokumentacija, ki jo je pripravil naročnik je nezakonita, zato naročnika skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN opozarjamo in pozivamo, da nezakonitosti odpravi v naslednjih delih:
- naročnik zahteva "Ponudnik mora predložiti dokazilo, da ima sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti iz arhitekturne in inženirske dejavnosti najmanj v višini 50.000,00 EUR." Zahteva ni povezana s predmetom javnega naročila, ki je vezan na pripravo investicijske dokumentacije.
- naročnik zahteva "Ponudnik mora v razpisnem obrazcu 11 navesti podatke, iz katerih bo razvidno, da je v zadnjih treh (3) letih pred dnem objave tega javnega naročila: Izdelal vsaj: 30 DIIP-ov in 15 IP-ejev iz področja javne železniške infrastrukture." Zahteva je nesorazmerna, saj so količine pri referenčnem pogoju pretirane in napisane na kožo vnaprej znanemu (trenutnemu) izvajalcu. Če je izvajalec izdelal 3 DIIP-e in IP-je potem bo znal tudi četrtega, petega in vsakega naslednjega.

2. Ob tem nas zanima, ali bo naročnik kot ustrezne štel tudi reference priprave primerljivih investicijskih dokumentov iz področja javne železniške infrastrukture iz drugih držav?

ODGOVOR


Razpisna dokumentacija, ki jo je pripravil naročnik je nezakonita, zato naročnika skladno s tretjim odstavkom 16. člena ZPVPJN opozarjamo in pozivamo, da nezakonitosti odpravi v naslednjih delih:
- naročnik zahteva "Ponudnik mora predložiti dokazilo, da ima sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti iz arhitekturne in inženirske dejavnosti najmanj v višini 50.000,00 EUR." Zahteva ni povezana s predmetom javnega naročila, ki je vezan na pripravo investicijske dokumentacije
ODGOVOR:
Pogoj za sodelovanje iz točke 5.1 - Zavarovanje "Ponudnik mora predložiti dokazilo, da ima sklenjeno zavarovanje poklicne odgovornosti iz arhitekturne in inženirske dejavnosti najmanj v višini 50.000,00 EUR.", se črta iz razpisne dokumentacije.

- naročnik zahteva "Ponudnik mora v razpisnem obrazcu 11 navesti podatke, iz katerih bo razvidno, da je v zadnjih treh (3) letih pred dnem objave tega javnega naročila: Izdelal vsaj: 30 DIIP-ov in 15 IP-ejev iz področja javne železniške infrastrukture." Zahteva je nesorazmerna, saj so količine pri referenčnem pogoju pretirane in napisane na kožo vnaprej znanemu (trenutnemu) izvajalcu. Če je izvajalec izdelal 3 DIIP-e in IP-je potem bo znal tudi četrtega, petega in vsakega naslednjega.
ODGOVOR:
Naročnik je v RD zahteval referenco tridesetih (30) DIIP-ov in petnajstih (15) IP-jev v zadnjih treh (3) letih, kar bi izkazovalo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil, pri čemer je mogoče sklepati, da ima ponudnik ustrezno znanje, opremo in izkušnje. Ker je predmet JN izdelava petindvajsetih (25) DIIP-ov, desetih (10) IP-jev in treh (3) NIP-ov naročnik zahtevo po referencah, iz razloga nediskriminatornosti in povečanja števila možnih ponudnikov, spreminja tako, da od ponudnika zahteva reference za izdelavo štirinajstih (14) DIIP-ov ter sedem (7) IPjev v zadnjih treh (3) letih iz področja javne železniške infrastrukture. Naročnik bo upoštevajoč navedeno objavil popravek razpisne dokumentacije.
.
- 2. Ob tem nas zanima, ali bo naročnik kot ustrezne štel tudi reference priprave primerljivih investicijskih dokumentov iz področja javne železniške infrastrukture iz drugih držav?«
ODGOVOR:
Za naročnika so dopustne reference izdelave primerljivih investicijskih dokumentov iz področja javne železniške infrastrukture iz drugih držav, če so bili le ti izdelani skladno z določbami Uredbe o metodologiji priprave in obravnave investicijske dokumentacije na področju državnih cest in javne železniške infrastrukture (Uradni list RS, št. 5/17). Naročnik bo upoštevajoč navedeno objavil popravek razpisne dokumentacije.

Datum objave: 28.03.2023   13:26

VPRAŠANJE
Upoštevajoč načela javnega naročanja - zlasti načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena Zakona o javnem naročanju (dalje ZJN-3) in načelo sorazmernosti iz 8. ter 76. člena ZJN-3 - morajo biti vsebinske zahteve naročnika določene tako, da so posamezni referenčni pogoji povezani s predmetom javnega naročila in sorazmerni s predmetom naročila.
Vezano na sorazmernost s predmetom naročila referenčna zahteva ne sme presegati tega, kar je razumno nujno za dosego cilja - zagotovitev, da bo javno naročilo izvedel usposobljen in izkušen subjekt. Glede na navedeno naročnika pozivamo, da spremeni referenčne zahteve za ponudnika in kader kot sledi iz spodaj navedenega.
Naročnikova zahteva, da ponudniki izkažejo usposobljenost zgolj z izkušnjami pri izdelavi DIIP-ov in IP-ejev iz področja javne železniške infrastrukture, je nezakonita, saj ni pomemben predmet DIIP-a in IP-ja, temveč je pomembno, da se DIIP in IP izdela v skladu z uredbeno določenimi metodologijami priprave in obravnave investicijske dokumentacije. Naročnikova zahteva, da morajo ponudniki izkazati sodelovanje pri izdelavi DIIP-ov in IP-ejev iz področja javne železniške infrastrukture je zato oblikovana v nasprotju z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3), saj presega to, kar je potrebno za dosego cilja oz. za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, posledično pa neupravičeno neenakopravno obravnava ponudnike (7. člen ZJN-3) in neupravičeno omejuje konkurenco med ponudniki (5. člen ZJN-3). Takšno stališče je v zadevi, ki je obravnavala podobno problematiko, zavzela tudi Državna revizijska komisija.
Nadalje je referenčna zahteva za ponudnika diskriminatorna tudi v delu, ki se nanaša na previsoko število zahtevanih referenc. Naročnik zahteva, da ima ponudnik izkušnje z izdelavo tridesetih (30) DIIP-ov in petnajstih (15) IP-jev. Po našem mnenju ni objektivnih in utemeljenih razlogov, ki bi opravičevali naročnikovo zahtevo po tolikšnem številu referenc za ponudnika, še posebej v zakonsko minimalno določenem časovnem razponu za izkazovanje referenc glede izvedbe storitev. Referenčna zahteva ni sorazmerna niti s kompleksnostjo javnega naročila, saj je predmet javnega naročila izdelava petindvajsetih (25) DIIP-ov, desetih (10) IP-jev in treh (3) NIP-ov, kaj šele, da bi upoštevala, da je Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah zapisala, da je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil, pri čemer je mogoče sklepati, da ima ponudnik ustrezno znanje, opremo in izkušnje, če je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, torej en (1) DIIP in en (1) IP.
Nenazadnje je potrebno poudariti, da v nasprotju z zahtevo za ponudnika, naročnik za kader zahteva izkušnje pri izdelavi enega (1) DIIP-a in enega (1) IP-ja, brez vezave na področje javne železniške infrastrukture. To pomeni, da je po mnenju naročnika posamezni strokovnjak, ki bo dejansko izdeloval investicijsko dokumentacijo, usposobljen za izvedbo predmetnega naročila, če ima izkušnje z izdelavo enega (1) DIIP-a in enega (1) IP-ja, ponudnik oziroma subjekt, ki zagotavlja te strokovnjake, pa samo, če ima izkušnje z izdelavo tridesetih (30) DIIP-ov in petnajstih (15) IP-jev s področja javne železniške infrastrukture.
Kompleksen in obsežen bodoči predmet javnega naročila ter specifično in posebej pravno regulirano področje sama po sebi še ne omogočata sklepanja, da ponudnik, ki še ni sodeloval pri izdelavi DIIP-ov in IP-jev iz področja javne železniške infrastrukture (je pa sodeloval pri izdelavi DIIP-ov in IP-jev z drugega javno financiranega področja), ni usposobljen za izdelavo DIIP-ov, IP-jev in NIP-ov v okviru tega javnega naročila. Glede na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila je predmet javnega naročila izvedba tipičnih storitev izdelave investicijske dokumentacije. Iz opisa storitev ne izhaja, da bi lahko predmet naročila izvedel le ponudnik z bogatimi izkušnjami iz področja javne železniške infrastrukture.

ODGOVOR

»Upoštevajoč načela javnega naročanja - zlasti načelo enakopravne obravnave ponudnikov iz 7. člena Zakona o javnem naročanju (dalje ZJN-3) in načelo sorazmernosti iz 8. ter 76. člena ZJN-3 - morajo biti vsebinske zahteve naročnika določene tako, da so posamezni referenčni pogoji povezani s predmetom javnega naročila in sorazmerni s predmetom naročila.

Vezano na sorazmernost s predmetom naročila referenčna zahteva ne sme presegati tega, kar je razumno nujno za dosego cilja - zagotovitev, da bo javno naročilo izvedel usposobljen in izkušen subjekt. Glede na navedeno naročnika pozivamo, da spremeni referenčne zahteve za ponudnika in kader kot sledi iz spodaj navedenega.

Naročnikova zahteva, da ponudniki izkažejo usposobljenost zgolj z izkušnjami pri izdelavi DIIP-ov in IP-ejev iz področja javne železniške infrastrukture, je nezakonita, saj ni pomemben predmet DIIP-a in IP-ja, temveč je pomembno, da se DIIP in IP izdela v skladu z uredbeno določenimi metodologijami priprave in obravnave investicijske dokumentacije. Naročnikova zahteva, da morajo ponudniki izkazati sodelovanje pri izdelavi DIIP-ov in IP-ejev iz področja javne železniške infrastrukture je zato oblikovana v nasprotju z načelom sorazmernosti (8. člen ZJN-3), saj presega to, kar je potrebno za dosego cilja oz. za zagotovitev, da ima ponudnik ustrezne tehnične in strokovne sposobnosti za izvedbo javnega naročila, posledično pa neupravičeno neenakopravno obravnava ponudnike (7. člen ZJN-3) in neupravičeno omejuje konkurenco med ponudniki (5. člen ZJN-3). Takšno stališče je v zadevi, ki je obravnavala podobno problematiko, zavzela tudi Državna revizijska komisija.

ODGOVOR :
Naročnik ne bo spreminjal zahtevanih referenc glede področja javne železniške infrastrukture. Predmet javnega naročila je izdelava investicijske dokumentacije za izvedbo ukrepov v okviru obnavljanja javne železniške infrastrukture v Republiki Sloveniji. Uredba o metodologiji priprave in obravnave investicijske dokumentacije na področju državnih cest in javne železniške infrastrukture v 3.členu opredeljuje področje uporabe: investicije in obnove javne železniške infrastrukture pri čemer v nadaljevanju od izdelovalca zahteva analizo stanja infrastrukture, opis razlogov za investicijsko namero, predstavitev variant itd. (8-11.čen Uredbe), kar lahko izvede le ustrezno usposobljen ponudnik.

Nadalje je referenčna zahteva za ponudnika diskriminatorna tudi v delu, ki se nanaša na previsoko število zahtevanih referenc. Naročnik zahteva, da ima ponudnik izkušnje z izdelavo tridesetih (30) DIIP-ov in petnajstih (15) IP-jev. Po našem mnenju ni objektivnih in utemeljenih razlogov, ki bi opravičevali naročnikovo zahtevo po tolikšnem številu referenc za ponudnika, še posebej v zakonsko minimalno določenem časovnem razponu za izkazovanje referenc glede izvedbe storitev. Referenčna zahteva ni sorazmerna niti s kompleksnostjo javnega naročila, saj je predmet javnega naročila izdelava petindvajsetih (25) DIIP-ov, desetih (10) IP-jev in treh (3) NIP-ov, kaj šele, da bi upoštevala, da je Državna revizijska komisija že v svojih številnih odločitvah zapisala, da je referenca po svoji naravi dokazilo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil, pri čemer je mogoče sklepati, da ima ponudnik ustrezno znanje, opremo in izkušnje, če je ponudnik (vsaj) enkrat že uspešno izvedel primerljivo naročilo, torej en (1) DIIP in en (1) IP.
Nenazadnje je potrebno poudariti, da v nasprotju z zahtevo za ponudnika, naročnik za kader zahteva izkušnje pri izdelavi enega (1) DIIP-a in enega (1) IP-ja, brez vezave na področje javne železniške infrastrukture. To pomeni, da je po mnenju naročnika posamezni strokovnjak, ki bo dejansko izdeloval investicijsko dokumentacijo, usposobljen za izvedbo predmetnega naročila, če ima izkušnje z izdelavo enega (1) DIIP-a in enega (1) IP-ja, ponudnik oziroma subjekt, ki zagotavlja te strokovnjake, pa samo, če ima izkušnje z izdelavo tridesetih (30) DIIP-ov in petnajstih (15) IP-jev s področja javne železniške infrastrukture.
Kompleksen in obsežen bodoči predmet javnega naročila ter specifično in posebej pravno regulirano področje sama po sebi še ne omogočata sklepanja, da ponudnik, ki še ni sodeloval pri izdelavi DIIP-ov in IP-jev iz področja javne železniške infrastrukture (je pa sodeloval pri izdelavi DIIP-ov in IP-jev z drugega javno financiranega področja), ni usposobljen za izdelavo DIIP-ov, IP-jev in NIP-ov v okviru tega javnega naročila. Glede na dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila je predmet javnega naročila izvedba tipičnih storitev izdelave investicijske dokumentacije. Iz opisa storitev ne izhaja, da bi lahko predmet naročila izvedel le ponudnik z bogatimi izkušnjami iz področja javne železniške infrastrukture«.

ODGOVOR :
Naročnik je v RD zahteval referenco tridesetih (30) DIIP-ov in petnajstih (15) IP-jev v zadnjih treh (3) letih, kar bi izkazovalo, da je ponudnik sposoben izvesti javno naročilo v zahtevanem obsegu in kvaliteti, saj z njo dokazuje, da je v preteklosti primerljiva dela že uspešno opravil, pri čemer je mogoče sklepati, da ima ponudnik ustrezno znanje, opremo in izkušnje. Ker je predmet JN izdelava petindvajsetih (25) DIIP-ov, desetih (10) IP-jev in treh (3) NIP-ov naročnik zahtevo po referencah, iz razloga nediskriminatornosti in povečanja števila možnih ponudnikov, spreminja tako, da od ponudnika zahteva reference za izdelavo štirinajstih (14) DIIP-ov ter sedem (7) IP-jev v zadnjih treh (3) letih iz področja javne železniške infrastrukture. Naročnik bo upoštevajoč navedeno objavil popravek razpisne dokumentacije. Naročnik referenc za posamezne strokovnjake ne bo spreminjal.

Datum objave: 28.03.2023   13:27

VPRAŠANJE
Naročnika pozivamo, da pojasni, zakaj je zahteva, da ima pravnik izkušnje pri izdelavi investicijske dokumentacije, utemeljena in sorazmerna s potrebami naročnika.

ODGOVOR

Izdelava predmetnega naročila - investicijske dokumentacije za ukrepe v okviru obnavljanja javne železniške infrastrukture, zahteva, poleg poznavanja tehnično-tehnoloških prvin predmeta naročila tudi poznavanje širšega konteksta pravne ureditve celotnega področja, vključujoč prvine poseganja v prostor, gradenj ter vzdrževanja ter zahteva med drugim poznavanje in upoštevanje okoljskih, prostorskih, razvojnih, varnostnih in družbenih prvin, ki vplivajo na izvedljivost ali imajo posledice odločitve o investiciji. Posledično naročnik smatra, da so izkušnje strokovnjaka pravne stroke pri izdelavi predmeta naročila potrebne.

Datum objave: 28.03.2023   13:27

VPRAŠANJE
Glede na obseg javnega naročila (petindvajset (25) DIIP-ov, deset (10) IP-jev in trije (3) NIP-i) in rok izvedbe storitev 60 dni (za dosego najvišjega števila točk po tem merilu 50 dni) ter ob pogodbenih določilih, da ima naročnik po podpisu pogodbe 10 dni časa, da izvajalcu predloži vso potrebno tehnično in ostalo dokumentacijo za izdelavo investicijske dokumentacije in da mora izvajalec investicijsko dokumentacijo poslati naročniku v pregled in potrditev vsaj 10 dni pred predvidenim zaključkom del, merilo rok izvedbe ne odraža ekonomske prednosti. Prav tako naročnika pozivamo, da pojasni, kako bo zagotavljal načelo enakopravne obravnave vseh ponudnikov v primeru podaljšanja roka izvedbe, v smislu da bi takšna sprememba uvedla pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročanja, omogočili udeležbo drugih kandidatov kot tistih, ki so bili prvotno izbrani, ali sprejem druge ponudbe kot tiste, ki je bila prvotno izbrana, ali pa bi k sodelovanju v postopku javnega naročanja pritegnili še druge udeležence.

ODGOVOR

Naročnik je merilo v razpisni dokumentaciji določil upoštevajoč predmet tega javnega naročila in Smernice za javno naročanje arhitekturnih in inženirskih storitev, ki jih je pripravilo Ministrstvo za javno upravo (Direktorat za javno naročanje) v sodelovanju z Inženirsko zbornico Slovenije (IZS), Gospodarsko zbornico Slovenije (GZS), Obrtno zbornico Slovenije, Zbornico za arhitekturo in prostor, DARS, d. d., DRI upravljanje investicij, d. o. o., Ministrstvom za okolje in prostor ter Ministrstvom za infrastrukturo.
Zadevno merilo določa zmogljivosti ponudnika - krajše je trajanje izvedbe javnega naročila, hitreje bo predmet javnega naročila na voljo za uporabo in manjši bodo stroški, ki izvirajo iz bremena v zvezi z izvedbo javnega naročila.
Kot je pojasnjeno v zadevnih smernicah, morebitna kasnejša sprememba pogodbe zaradi spremembe trajanja izvedbe, ki je bila upoštevana v merilu za izbor, ni dopustna, razen v primeru objektivnih sprememb okoliščin. Skladno s smernicami je trajanje izvedbe določeno kot bistvena sestavina pogodbe, za primer kršitve je naročnik v pogodbi določil pogodbeno kazen.