Datum objave: 29.06.2015   09:42

PONUDNIKOVO VPRAŠANJE:
Lepo pozdravljeni,
Na vašo razpisno dokumentacijo imamo naslednja vprašanja oz. pripombe:
1. CENA ZEMELJSKEGA PLINA
Dobavitelj ZP ponuja in zagotavlja, da bo cena blaga, v tem primeru ZP, za celotno pogodbeno obdobje fiksna, ne more pa zagotavljati pokritja morebitnih sprememb trošarine, davka na dodano vrednost, dodatka k ceni ZP za povečanje energetske učinkovitosti ali katerih koli drugih elementov, ki jih določajo pristojne državne institucije in jih je dolžan kupcu zaračunati dobavitelj ZP, saj so vse spremembe izven vplivnega območja dobavitelja, zato ti elementi ne morejo biti sestavni del ponudbene/pogodbene cene ZP. Na določenih mestih razpisne dokumentacije pavšalno navajate, da »[stroški distribucije, okoljska dajatev, trošarina, znesek za delovanje Agencije za energijo]« niso predmet razpisa, kar pa po našem mnenju še ni dovolj natančna opredelitev.

Ob upoštevanju zgoraj napisanih pripomb in v prid jasnosti lastnosti blaga »ZP« vas prosimo, da pri navajanju cene (ponudbene ali pogodbene) ZP ustrezno zapišete naslednje besedilo:

»Ponudbene (Pogodbene) cene ZP morajo biti izražene v EUR/Sm3 in ne vsebujejo:
• davka na dodano vrednost,
• trošarine na ZP,
• dodatka k ceni ZP za povečanje energetske učinkovitosti (67/4. Člen EZ)
• taksa za obremenjevanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida
• stroškov uporabe omrežij in dodatkov in prispevkov, ki se obračunajo ob
uporabi omrežij ter
• morebitnih drugih dodatkov, prispevkov, davkov, ki jih predpisuje država ali
pooblaščen državni organ in katere kupcu zaračunava v okviru svojih obveznosti
dobavitelj ali pristojni sistemski operater omrežja, ter
• stroškov prodajalca za doseganje prihrankov energije pri končnih odjemalcih.«

Predlagamo, da citirano dikcijo vključite v:
- Vključitev zgoraj predlagane dikcije v Točko 10 “MERILA” razpisne dokumentaciji
- Vključitev zgoraj predlagane dikcije v Točko 11.2.3 »Predračun« razpisne dokumentaciji
- Vključitev zgoraj predlagane dikcije v Obrazec »Predračun«
- Vključitev zgoraj predlagane dikcije v 5. člen krovne pogodbe
- Vključitev zgoraj predlagane dikcije v 3. člen posamične pogodbe

Glede na to, kar smo navedli v točki »KAPACITETE (VSTOPNE ZMOGLJIVOSTI IN IZSTOPNE ZMOGLJIVOSTI V Republiki Sloveniji)« in v izogib nesporazumom, je potrebno v določbah razpisne dokumentacije in pogodbe ter ponudbenega obrazca navesti, da cena zemeljskega plina ne vključuje stroškov vstopnih prenosnih zmogljivosti in izstopnih prenosnih zmogljivosti v Republiki Sloveniji, morebitnih dodatkov in prispevkov . Predlagamo naslednje besedilo kot smo ga navedli v citirani točki. Na to točko se v izogib ponavljanju sklicujemo.

2. BANČNA GARANCIJA ZA DOBRO IZVEDBO POGODBENIH OBVEZNOSTI PRI DOBAVI ZEMELSJKEGA PLINA

Naročnik zahteva, da mu mora dobavitelj izročiti zavarovanje (bančno garancijo – BG ali kavcijsko zavarovanje) za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Besedilo vzorca pogodbe, ki je priloga razpisne dokumentacije, je standardizirano besedilo pogodbe, ki naj bi zajemalo zelo širok spekter vseh možnih pogodbenih odnosov z naročnikom. V ta spekter pa zagotovo ne spada pogodbeni odnos z dobaviteljem ZP. To še posebej velja za tisti del pogodbe (tudi razpisne dokumentacije), ki se tiče obveznosti dobavitelja ZP za izročitev BG ali kavcijskega zavarovanja. Razlog je v specifiki delovanja trga ZP (in posledično dobave ZP). V skladu z Energetskim zakonom (Ur. l. RS, št. 17/2014, EZ-1), Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja zemeljskega plina (Ur. l. RS, št.: 89/05) Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja geografsko pristojnega sistemskega operaterja, Uredbo o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 95/07), Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina ter drugo ustrezno plinsko zakonodajo/plinskimi predpisi je za kvalitetno dobavo ZP in posledično dobavo zemeljskega plina v zahtevanem roku in zahtevani količini izključno odgovoren operater sistema plinovodnega omrežja in ne dobavitelj zemeljskega plina. Nadalje iz Sistemsko obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje zemeljskega plina izhaja, da se kakovost prevzetega zemeljskega plina na prevzemnem mestu spremlja dvakrat mesečno s certifikati o sestavi zemeljskega plina, ki jih operaterju sistema posreduje operater prenosnega sistema. Ustrezni operater distribucijskega sistema zemeljskega plina je edini pristojen, da se spusti v distribucijo zemeljski plin predpisane kvalitete.
Zaradi navedenega je zahteva po izstavitvi BG ali kavcijskega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti v celoti nesmiselna in neutemeljena. To posledično pomeni, da bi dobavitelj zemeljskega plina v morebitnem sodnem postopku, ki bi sledil unovčenju zavarovanja s strani naročnika, in v katerem bi dobavitelj od naročnika s tožbo zahteval vračilo zneska iz naslova unovčene BG ali kavcijskega zavarovanja zagotovo uspel. Uspel bi iz razloga, da je bilo unovčenje BG neutemeljeno. Ostale obveznosti v vzorcu pogodbe, ki jih mora dobavitelj izpolniti, pa niso takšne narave oziroma nimajo takšne teže, da bi že zahtevale izdajo, še bolj pa unovčenje BG ali kavcijskega zavarovanja.

Glede na navedeno predlagamo, da črtate zahtevo po BG ali kavcijskem zavarovanju za dobro izvedbo posla, in sicer:
- Obrazec »Vzorec finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti«
- 13. Člen krovne pogodbe
- 8. Člen posamične pogodbe

KROVNA IN POSAMIČNA POGODBA

3. V petem odstavku točke 13 “Krovna pogodba” razpisne dokumentacije navajate:
»Vzorec neposredne pogodbe bo ob podpisu s strani posameznega naročnika smiselno prilagojen oziroma dopolnjen zaradi narave posameznih internih pravilnikov posameznih naročnikov. »
Nejasna/nedefinirana točka. Na kakšno vsebino naj bi se to nanašalo. Prosimo za konkretizacijo na katere člene naj bi se to nanašalo.

4. Vljudno prosimo, da preoblikujete četrti in peti odstavek 5. Člena krovne pogodbe ter tretji in četrti odstavek 3. Člena posamične pogodbe na način, da je pogodbena vrednost in cena izražena brez DDV oziroma ne vsebuje DDV, in sicer da se člen glasi:
»Skupaj predvidena pogodbena vrednost za celotno ocenjeno količino ________________ Sm3 zemeljskega plina, ki je predmet te pogodbe znaša neto __________ EUR.

Pogodbena cena na enoto (Sm3) zemeljskega plina iz ponudbe št. _____________ z dne ____________, ki je sestavni del in priloga 3 te pogodbe znaša neto ____________EUR in je fiksna za obdobje dobave in veljavnosti te krovne pogodbe.«

DDV se zaračuna tako na zemeljski plin kot na trošarino, okoljsko dajatev in dodatek za PEU, zato pogodbena vrednost ne more vsebovati DDV, poleg tega pa lahko pride tudi do spremembe DDV na katero dobavitelj ne more vplivati.
V izogib ponavljanju se glede definicije cene, podane v nadaljevanju 5. Člena, sklicujemo na pripombo podano v točki 1 CENA ZEMELJSKEGA PLINA.



5. V tretjem odstavku 5. člena krovne pogodbe navajate, da so cene fiksne celotno pogodbeno obdobje. V šestem odstavku 5. člena krovne pogodbe pa navajate, da mora dobavitelj, če prodaja blago po akcijskih cenah znižati cene v kolikor so ugodnejše od cen iz ponudbenega predračuna. Pogodbene cene ZP morajo biti fiksne, kar pomeni, da se v nobenem primeru ne morejo niti znižati niti povečati.
S tem si pridružujete, da 1-stransko spremenite pogodbeno ceno, kar pa je v nasprotju z osnovnim načelom pogodbenega prava, da morajo stranke spoštovati sklenjene pogodbe.

V vsaki pogodbi o prodaji in nakupu blaga mora biti cena določena ali vsaj določljiva (tako 442/1. Člena Obligacijskega zakonika). Če cena ni niti določljiva, je pogodba nična! Kot izhaja iz citiranih določb pogodb in razpisne dokumentacije, bo cena določena le dokler ne bo dobavitelj prodajal blago po akcijskih cenah. Cena bi bila določljiva in s tem skladna z Obligacijskim zakonikom, le pod pogojem, če bi bili v razpisni dokumentaciji, predračunu, kot tudi v krovni in posamičnih pogodbah določeni elementi, na podlagi katerih bi se cena za naprej določila. Z drugimi besedami, cena bi bila določljiva le pod pogojem, da bi dobavitelju in naročniku že bila znana akcijska cena. Takšna določba, ki določa znižanje cen v primer akcije je namreč nejasna, netransparentna in diskriminatorna do izbranega ponudnika.

Prosimo za črtanje naslednjih določb:
- Šesti in sedmi odstavek 5. člena krovne pogodbe
- Besedilo »razen v primeru kot je določeno v 5. Členu vzorca krovne pogodbe in velja v obdobju uporabe krovne pogodbe« v prvem odstavku 3. člena posamične pogodbe.

V kolikor tega ne boste storili, bo ponudnik imel na podlagi zgoraj navedenih nezakonitih določb podlago za vložitev revizijskega zahtevka skladno z Zakonom o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št. 43/2011 in 60/2011).

Poleg tega akcijske cene, ki jih izvaja naše podjetje so namenjene izključno za skupino odjemalcev, ki jih ščiti Zakon o potrošništvu, vaš odjem pa ne sodi v ta okvir.

V predmetnem členu pogodbe je določeno, da je pogodbena cena na enoto fiksna in sicer »…je fiksna za obdobje dobave in veljavnosti te krovne pogodbe, razen v primeru iz šestega in sedmega odstavka tega člena.« Iz navedenega člena ne izhaja, kot edina predpostavka, da je cena samo fiksna, kajti v stavku je opredeljena nato še izjema. Kar pomeni, da se v nobenem primeru ne morejo znižati ali zvišati, razen kot je določeno že vnaprej in transparentno objavljeno.

Naročnik se strinja s trditvijo, da v vsaki pogodbi mora biti cena določena ali vsaj določljiva kot to opredeljuje Obligacijski zakonik. Naročnik pri oddaji predmetnega naročila ne nastopa kot organ oblasti in tudi pri izvajanju javnega naročanja ne gre za izvajanje oblastne funkcije (prim. odločbi Ustavnega sodišča RS št. U-I-169/00-33 z dne 14. 11. 2002, točka 10 in U-I-238/07-52 z dne 2. 4. 2009, točka 36) zato gre v konkretnem primeru za sklepanje gospodarske pogodbe. Za gospodarske pogodba pa Obligacijski zakonik določa nekatera posebna pravila. Eno izmed teh pravil je določeno v drugem odstavku 442 OZ, po katerem nastane gospodarska pogodba tudi če kupnina ni določena ali določljiva. Takšna pogodba tako ni nična. Obenem in kljub temu pa je oz. bo v predmetni pogodba kupnina določena, prav tako pa bo morebitna akcijska cena oziroma znižana cena za poslovne odjemalce z javno objavo postala določljiva.

Naročnik v predmetnem členu govori o ceniku za poslovnem odjemalce, ki jih ne ščiti Zakon o potrošništvu. Prav tako pa dobavitelj mora naročniku ponuditi znižanje cene v primeru ko dobavitelj prodaja zemeljski plin po akcijskih cenah oziroma znižanih cenah za poslovne odjemalce. Navedeno tako ne pomeni »per se« ob akcijskih cenah oziroma znižanih cenah za poslovne odjemalce.

V sled zapisanega gre za jasno opredeljeno določbo, ki je transparentno objavljena ter ne diskriminira nobenega potencialnega ponudnika pri oddaji ponudbe.


6. Zahteva po zaračunavanju »strošek distribucije« v drugem odstavku 3. člena krovne pogodbe oziroma druga alineja drugega odstavka 7. člena neposredne pogodbe oz. tako imenovana zahteva po enotni faktura je dodatni strošek za dobavitelja, saj mora vsakemu od 17 operaterjev distribucijskega sistema (ODS) izdati bančno garancijo, ki za dobavitelja pomeni dodatne stroške. To posledično pomeni, da bodo strošek BG dobavitelji vračunali v ponudbeno ceno, zato bodo cene višje, kar pa zagotovo ni v interesu naročnika. Še več, ker večina dobavitelje težko oz. skoraj nemogoče dobi BG, saj jih banke zaradi stanja v kakršnem so skoraj ne izdajajo več, bo to posledično pomenilo, da bo v konkretnem primeru sodelovalo manj ponudnikov, zato ne bo konkurence. To, da ODS-i zahtevajo BG se lahko naročnik prepriča na spletni strani: http://www.agen-rs.si/sl/

Poleg tega velja še poudariti, da plačilni rok za plačilo omrežnine je 15 dnevni, plačilni rok po krovni in posamični pogodbi pa je 30 dnevni. To pomeni, da bi moral dobavitelj 15 dni še financirati še strošek omrežnine, kar dodaten nepotreben strošek, ki povečuje ceno plina.
Glede na navedeno si naročnik s tem, ko zahteva enotno fakturo sam viša ceno, saj bodo ponudniki ponudili višje cene istočasno pa ne bo zagotovljene konkurence. Se več, s tem bo naročnik ravnal negospodarno kar je v nasprotju z vsemi osnovnimi načeli ZJN-2. Z drugimi besedami, naročnik tu ravna nezakonito. Ta nezakonitost bo odpravljena le, če bo kar naročnik sam pridobil BG za naročnika, za njegove obveznosti do ODS.



7. V točki 2. 5. Člena neposredne pogodbe navajate, da: »Dobavitelj bo v primerih kjer je na enem odjemnem mestu več uporabnikov, le tem ločeno izstavil posamezen račun. Osnova obračuna je razdelilnik površin in ključi ali dogovor opredeljen v neposredni pogodbi, ki vključuje razdelilnik stroškov. Na računu mora biti razvidna skupna mesečna obveznost in delež posameznega plačnika.«
Predlagamo črtanje te določbe, saj je razdelevanje stroškov na podlagi delilnikov dobaviteljem zemeljskega plina povzroča dodatne stroške in nenazadnje tudi velika tveganja v primerih neplačil posameznih odjemalcev na enem odjemnem mestu. Vse navedeno je potrebno vkalkulirati v ponujeno ceno in je zaradi tega cena višja.
V drugem odstavku 7. Člena naročnik podaja zahtevo, da se na željo posameznega naročnika, če to tako določi v neposredni pogodbi računi izstavljajo upravnikom. Ker upravnik ni pogodbena stranka, dobavitelj nima pravne podlage za izstavitev računov tretjim.
V tem primeru predlagamo, da s v primeru želje naročnika, da se računi izstavljajo direktno upravniku, jasno definira razmerje med upravnikom, naročnikom ter dobaviteljem, še posebej razmerja vezana na plačila obveznosti iz naslova dobavljenega zemeljskega plina.

8. V 8. členu krovne pogodbe navajate: »Naročnik je izvajalcu zavezan za plačila do izteka te krovne pogodbe oziroma neposredne pogodbe pa, ko bodo izpolnjeni formalni pogoji glede na veljavni Zakon o izvrševanju proračuna RS ter ostale predpise, ki omogočajo izvrševanje sprejetega Proračuna Republike Slovenije za posamezno leto oziroma sprejeti proračun za posamezno leto. V kolikor pogoji za nadaljnja plačila ne bodo izpolnjeni, bo naročnik o tem takoj pisno obvestil izvajalca. Z dnem prejema obvestila se šteje pogodba za sporazumno razvezano. Obveznosti in pravice nastale do dne razveze te pogodbe sta naročnik in izvajalec dolžna medsebojno izpolniti in poravnati.«
Predlagamo črtanje te določbe, saj se s tem ne moremo strinjati. Dejstvo je, da bi v tem primeru nastala dobavitelju škoda, saj je že zakupil pogodbene količine. Zaradi specifike trga ZP mora namreč prodajalec v trenutku, ko je izbran kot najugodnejši ponudnik, na trgu zakupiti celotno pogodbeno količino ZP za naročnika, to je količino, ki jo je naročnik določil v pogodbi. V primeru predčasnega prenehanja pogodbe o dobavi je prodajalec prisiljen višek že zakupljene, a nedobavljene energije prodati na trgu. Prodajalcu iz tega naslova tako nastane enormna škoda, za katero na podlagi Obligacijskega zakonika odgovarja kupec.

9. Prosimo za preoblikovanje 2. člena krovne pogodbe na naslednji način:
»Kakovost zemeljskega plina, dobavljenega po POGODBI ustreza kakovosti ZP (to je kemičnim in fizikalnim lastnostnim ZP), kot jo opredeljujejo vsakokratna Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina in vsakokratna Sistemska obratovalna navodila za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, veljavna v trenutku sklenitve POGODBE.

Prodajalec/dobavitelj odgovarja za kakovost ZP do trenutka vstopa ZP v slovensko prenosno plinovodno omrežje, to je na vstopni točki v slovensko prenosno plinovodno omrežje. Na tej točki sistemski operater sosednjega prenosnega omrežja ugotavlja kakovost ZP. Pogodbeni stranki se dogovorita, da na točki iz prejšnjega stavka prav tako preide nevarnost naključnega uničenja ali poškodovanja stvari od prodajalca/dobavitejla na kupca/naročnika.

Pogodbeni stranki se tudi dogovorita, da kupec/naročnik nosi riziko prenosa ZP od točke vstopa ZP v slovensko prenosno plinovodno omrežje pa do merilnega mesta iz POGODBE.«

Pojasnilo k predlaganemu členu:

V skladu z določili Energetskega zakona (Ur.l. RS, št. 17/2014, EZ-1), Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 97/04, 8/05), Splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja zemeljskega plina (Ur. l. RS, št.: 89/05) in Sistemskih obratovalnih navodil za prenos zemeljskega plina (Uradni list RS, št.89/05), Splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja geografsko pristojnega sistemskega operaterja ter Uredbe o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 95/07) in drugo ustrezno plinsko zakonodajo/plinskimi predpisi, je ponudnik (dobavitelj) ZP DOLŽAN pravočasno dostaviti v PRENOSNO omrežje zemeljskega plina, zemeljski plin z zahtevanimi karakteristikami. S prevzemom plina v plinovodno omrežje Slovenije v skladu s predpisi odgovornost za kvaliteto plina preide na pristojne sistemske operaterje omrežij, ki opravljajo naloge zagotavljanja varnega, zanesljivega in uravnoteženega obratovanja omrežja zemeljskega plina. Zaradi tako opredeljenih nalog ne more biti dobavitelj pristojen za kvaliteto, pravočasnost in zanesljivost dobave ZP ter posledično tudi ne za škode, ki bi jih imel javni naročnik iz naslova nekvalitetne, nepravočasne in nezanesljive dobave ZP. V skladu z veljavno energetsko zakonodajo in citiranimi predpisi je za navedeno odgovoren izključno pristojni sistemski operater omrežja zemeljskega plina kot izvajalec gospodarske javne službe. ZP ni namreč navadno oprijemljivo blago, na katerega kvaliteto, pravočasnost in pravilnost dobave bi imel dobavitelj ves čas pri prenosu ZP po omrežju nadzor. Zato za to tudi ne sme in ne more odgovarjati. Dobavitelj glede pravočasnosti dobave in kvalitete ZP izpolni svojo obveznost v trenutku, ko »pripelje« ZP na slovensko mejo, to je ob vstopu v slovensko prenosno plinovodno omrežje. Od tu dalje pa skladno s predpisi te odgovornosti ne more več nositi.

Glede kvalitete samega ZP pa navajamo še naslednje:

Pri dobavi ZP končnim odjemalcem dobavitelj izpolni svojo obveznost glede kvalitete ZP (to je za t.i. »Kemične in fizikalne lastnosti ZP«) že na točki vstopa v slovensko prenosno plinovodno omrežje, to je na slovenski meji, na kateri pristojni upravljalec prenosnega omrežja tudi meri (preverja), ali je kvaliteta ZP ustrezna predpisani kvaliteti. Upravljalec prenosnega omrežja je namreč dolžan sprejeti v prenosno plinovodno omrežje ZP vsaj takšne kvalitete kot ga določajo Sistemska obratovalna navodila za prenos zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 89/05; glej tudi Uredbo o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina; Uradni list RS, št. 97/04, 8/05) ali pa boljše kvalitete. Ustrezni upravljalec prenosnega omrežja je tisti, ki je ves čas dolžan skrbeti, da spusti v svoje omrežje ZP vsaj predpisane kvalitete (ali pa boljše kvalitete ) – nikakor pa ni dolžan to zagotoviti dobavitelj ZP! To še bolj velja zato, ker v prenosno plinovodno omrežje ZP dobavlja več različnih dobaviteljev. To pa pomeni, da se, če upravljalec prenosnega omrežja ne poskrbi za vnos ZP predpisane kvalitete, zaradi pomešanja ZP več dobaviteljev poslabša celotna kvaliteta ZP. Glede na navedeno, odgovornost glede kvalitete plina pri prenosu ZP do končnega odjemalca nosi upravljalec prenosnega omrežja.

Nadalje iz Sistemsko obratovalnih navodil za distribucijsko omrežje zemeljskega plina izhaja, da se kakovost prevzetega zemeljskega plina na prevzemnem mestu spremlja dvakrat mesečno s certifikati o sestavi zemeljskega plina, ki jih sistemskemu operaterju posreduje sistemski operater prenosnega omrežja. Ustrezni sistemski operater distribucijskega omrežja zemeljskega plina je edini pristojen, da se spusti v distribucijo zemeljski plin predpisane kvalitete.

10. Prosimo za dopolnite krovne in posamične pogodbe z naslednjim členim:

DOSTOP DO PRENOSNEGA OMREŽJA
»Pogodbeni stranki ugotavljata, da je naročnik/kupec imetnik soglasja za priključitev na omrežje zemeljskega plina. Naročnik/kupec se izrecno zavezuje, da bo sam uredil vse potrebno za zagotovitev dostopa do plinovodnega omrežja za obdobje dobave, določeno v POGODBI za potrebe izvrševanja dobav in prevzema zemeljskega plina po POGODBI.
Prodajalec/dobavitelj s to POGODBO ne zagotavlja dostopa do plinovodnega omrežja v Sloveniji in iz tega naslova ne prevzema nobenih obveznosti do kupca.«
MERITVE IN DOLOČANJE KOLIČIN
»Meritve prevzetega ZP za kupca se izvajajo v skladu s Sistemskimi obratovalnimi navodili za prenos zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 89/05), Splošni pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja (Uradni list RS, št. 89/05) ter drugimi predpisi ter skladno s pogoji dostopa do slovenskega prenosnega omrežja. Ne glede na določilo prejšnjega stavka je kupec dolžan izvajati popis števčnih stanj dnevno ob 8.00 uri ter ga 1 v mesecu za pretekli mesec poslati prodajalcu.
Dnevni odjem se ugotavlja z elektronsko spominsko napravo ali dnevnim popisom števčnih stanj s strani kupca. Način popisa elektronske spominske naprave bo kupec izvajal skladno z navodili za popis elektronske spominske naprave, tako kot je to izvajal pred sklenitvijo te pogodbe, razen če ne bo sistemski operater postavil morebitnih drugačnih zahtev ali pogojev.

Kupec je dolžan ves čas izvajanja POGODBE omogočiti sistemskemu operaterju brezplačen in neoviran dostop do merilnih naprav. V primeru spremembe pogojev merjenja, zaradi katerih bi mu nastali stroški s pridobivanjem ustreznih podatkov, bremenijo dodatni stroški kupca. Morebitne dodatne odčitke s strani sistemskega operaterja znotraj obračunskega obdobja mora kupec urejati neposredno s sistemskim operaterjem.

V primeru okvare merilnih naprav v merilno regulacijski postaji velja, da je bilo v času trajanja okvare dobavljeno in prevzeto toliko ZP, kot je bil povprečen odvzem v treh enakovrednih obdobjih pred okvaro, za katere obstajajo registrirani podatki, oziroma se upoštevajo količine, ki jih beleži merilna naprava kupca, ob pogoju, da ustreza vsem merilno-tehničnim predpisom in je priznana ter ima žig od urada za kontrolo meril. Če bi sistemski operater v takšnem primeru določil drugače, se upošteva takšna določitev podatkov.

Prodajalec ne izvaja meritev in ne odgovarja za pravilnost meritev.

Pogodbeni stranki sta sporazumni, da za pravilnost merilnih in obračunskih podatkov napram prodajalcu vedno odgovarja kupec, ne glede na morebiten drugačen dogovor med kupcem in sistemskim operaterjem. Za potrebe izvajanja POGODBE (za potrebe obračuna, fakturiranja, obračuna odstopanj,..) so merodajni tisti merilni in obračunski podatki, ki so merodajni tudi za sistemskega operaterja, ne glede na to, ali je odčitek opravil sistemski operater ali za sistemskega operaterja kupec. Če sistemski operater ne soglaša s podatki, ki mu jih predloži kupec, so za prodajalca merodajni tisti podatki, ki so po dogovoru med sistemskim operaterjem in kupcem merodajni za sistemskega operaterja. Kupec je dolžan nemudoma obvestiti prodajalca o tem dogovoru, sicer odgovarja za škodo, ki bi zaradi tega morebiti nastala prodajalcu.«

KAPACITETE (VSTOPNE ZMOGLJIVOSTI IN IZSTOPNE ZMOGLJIVOSTI V Republiki Sloveniji)

11. Pripomba v primeru, če odjemate prek odjemnih mest, ki so prikljlučena na distribucijskem omrežju:
V razpisni dokumentaciji ni določbe glede stroškov zakupa vstopnih prenosnih zmogljivosti na vstopni točki v Republiko Slovenijo. Da odjemalec na distribucijskem omrežju sploh lahko odjema zemeljski plin, mora namreč dobavitelj zanj pripeljati ZP čez slovensko mejo. Da dobavitelj lahko pripelje ZP čez slovensko mejo za tega končnega odjemalca, mora dobavitelj zanj zakupiti tudi vstopne prenosne zmogljivosti na vstopni točki v Republiko Slovenijo, vse skladno z novimi Pravili o postopku za izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (Uradni list RS, št. 68/12). Z drugimi besedami to pomeni, da mora dobavitelj skleniti z upravljalcem prenosnega omrežja t.i. pogodbo o prenosu, na podlagi katere dobavitelj za tega odjemalca upravljalcu prenosnega omrežja plačuje omrežnino za vstopno točko, vse na podlagi novega Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za prenosni sistem zemeljskega plina, (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12) . Glede na to, da je treba ves zemeljski plin, ki se dobavlja na območju Republike Slovenije pripeljati čez slovensko mejo, to posledično pomeni, da ima vsak dobavitelj, ki dobavlja odjemalcem na distribucijskem omrežju dodatne stroške za tega odjemalca. Zaradi navedenega je potrebno tako v razpisni dokumentaciji kot tudi v pogodbi določiti:
»Dobavitelj bo kupcu kot ločeno postavko na računu zaračunal tudi mesečni znesek, in sicer na podlagi veljavne javno objavljene vstopne tarifne postavke za posamezno vstopno točko (e) kot je s strani pristojnega sistemskega operaterja prenosnega omrežja določena skladno z vsakokrat veljavnim Aktom Javne agencije RS o metodologiji za obračunavanje omrežnine za prenosni sistem zemeljskega plina.«
V kolikor take določbe namreč ne bo v razpisni dokumentaciji in v ponudbi, bodo ponudniki v tem javnem naročilu te stroške v vsakem primeru vkalkulirali v ceno zemeljskega plina, lahko tudi v znatno višjem znesku kot ga dejansko plačujejo upravljalcu prenosnega omrežja. Z določbo kot jo predlagamo, pa se javni naročnik izogne navedeni manipulaciji in zlorabi ponudbene cene.
Da so naše trditve pravilne, lahko poizveste tudi pri Janvi ageciji RS za energijo.
Kar se tiče stroškov zakupa izstopnih prenosnih zmogljivosti iz prenosnega v distribucijsko omrežje v Republiki Sloveniji, pa je le-te za končnega odjemalca dolžan (skladno z novimi Pravili o postopku za izvajanje Uredbe (ES) št. 715/2009 o pogojih za dostop do prenosnih omrežij zemeljskega plina in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1775/2005 (Uradni list RS, št. 68/12) zakupiti pristojni operater distribucijskega sistema (v nadaljevanju: ODS). Z drugimi besedami to pomeni, da mora pristojni ODS skleniti z upravljalcem prenosnega omrežja t.i. pogodbo o prenosu, na podlagi katere operater za tega odjemalca upravljalcu prenosnega omrežja plačuje omrežnino za izstopno točko v Republiki Sloveniji, vse na podlagi novega Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za prenosni sistem zemeljskega plina, (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12). Operater sistema te stroške končnemu odjemalcu zaračuna v okviru omrežnine, ki jo končni odjemalec na podlagi pogodbe o dostopu plačuje temu operaterju sistema, vse na podlagi novega Akta o metodologiji za določitev omrežnine in kriterijih za ugotavljanje upravičenih stroškov za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12) ter Akta o metodologiji za obračunavanje omrežnine za distribucijsko omrežje zemeljskega plina, (Uradni list RS, št. 61/12, 64/12 .
Glede na vse navedeno in v izogib nesporazumom, je potrebno v določbah razpisne dokumentacije in pogodbe ter ponudbenega obrazca navesti, da cena zemeljskega plina ne vključuje stroškov vstopnih prenosnih zmogljivosti in izstopnih prenosnih zmogljivosti v Republiki Sloveniji, morebitnih dodatkov in prispevkov. Predlagamo naslednje besedilo:
Prav tako cene zemeljskega plina ne vključujejo:
- stroškov uporabe omrežja za izstopno točko v Republiki Sloveniji, to je omrežnine za izstopno točko v Republiki Sloveniji ter dodatkov in prispevkov k uporabi omrežja zemeljskega plina , ki jih plačuje kupec na temelju pogodbe o dostopu do omrežja zemeljskega plina, sklenjene s SODO,
- stroškov uporabe omrežja ZP za vstopno točko v slovensko prenosno plinovodno omrežje, to je omrežnine za vstopno točko ter morebitnih dodatkov in prispevkov k uporabi omrežja zemeljskega plina.
Predlagamo, da citirano dikcijo vključite v vse tiste določbe razpisne dokumentacije, pogodbe, ponudbenega obrazca, ki se nanašajo na ceno:
- Vključitev zgoraj predlagane dikcije v Točko 10 “MERILA” razpisne dokumentaciji
- Vključitev zgoraj predlagane dikcije v Točko 11.2.3 »Predračun« razpisne dokumentaciji
- Vključitev zgoraj predlagane dikcije v Obrazec »Predračun«
- Vključitev zgoraj predlagane dikcije v 5. člen krovne pogodbe
- Vključitev zgoraj predlagane dikcije v 3. člen posamične pogodbe

12. Ali so vsa odjemna mesta, priključena na distribucijsko omrežje zemeljskega plina ali je mogoče tudi kašno na prenosnem omrežju plina?

13. Predlagamo dopolnitev pogodbe z novim členom:
»Cene zemeljskega plina iz te POGODBE veljajo za nazivno spodnjo kalorično vrednost zemeljskega plina 34.076 kJ/Sm3. Če dejanska spodnja kalorična vrednost zemeljskega plina odstopa od nazivne spodnje kalorične vrednosti, se posamezna zgoraj navedena cena zemeljskega plina korigira tako, da se pomnoži s količnikom med dejansko spodnjo kalorično vrednostjo, ki jo določi sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina kot povprečje dnevnih dejanskih spodnjih kaloričnih vrednosti zemeljskega plina v obračunskem obdobju [v kJ/Sm3], in 34.076 kJ/Sm3.«
Pojasnilo k predlaganemu členu: V kolikor kupec v pogodbo doda navedeni člen se zaščiti pred tem, da mu dobavitelj dobavi plin slabše kvalitete in mu za to zaračuna enako ceno. Kvaliteta ZP vpliva na porabo, kar bi lahko kljub morebitni ugodnejši ceni na enoto, ob drugačnih lastnostih, lahko imelo za posledico višji končni strošek. V izogib morebitnim dodatnim stroškom in zapletom predlagamo dopolnitev pogodbe, da se pogodbena cena veže na izhodiščno spodnjo kalorično vrednost.«

14. Poudarjamo, da je uveljavljanje pogodbene kazni kot jo predvideva 15. Člen krovne pogodbe in 9. Člen neposredne pogodbe nezakonita in bi bila v primeru njenega uveljavljanja podlaga za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zoper naročnika, ki je uveljavil pogodbeno kazen.
V skladu z določili Energetskega zakona (Ur. l. RS, št. 17/2014, EZ-1) ter Uredbe o načinu izvajanja gospodarske javne službe dejavnost sistemskega operaterja prenosnega omrežja zemeljskega plina (Uradni list RS, št. 97/04, 8/05), Splošnih pogojev za dobavo in odjem zemeljskega plina iz prenosnega omrežja zemeljskega plina (Ur. l. RS, št.: 89/05) Splošnimi pogoji za dobavo in odjem zemeljskega plina iz distribucijskega omrežja geografsko pristojnega sistemskega operaterja, Uredbo o delovanju trga z zemeljskim plinom (Uradni list RS, št. 95/07), Sistemskimi obratovalnimi navodili za distribucijsko omrežje zemeljskega plina in drugo ustrezno plinsko zakonodajo/plinskimi predpisi, ponudnik (dobavitelj) ZP ni pristojen za pravočasnost dobave ZP ter posledično tudi ne za škode, ki bi jih imel javni naročnik iz naslova nepravočasne dobave ZP. V skladu z veljavno energetsko zakonodajo in citiranimi predpisi je za navedeno odgovoren izključno pristojni sistemski operater omrežja zemeljskega plina kot izvajalec gospodarske javne službe. Dobavitelj glede pravočasnosti dobave izpolni svojo obveznost v trenutku, ko »pripelje« ZP na slovensko mejo, to je ob vstopu v slovensko prenosno plinovodno omrežje. Od tu dalje pa odgovornosti ne more več nositi.
Niti ni jasno, katere roke iz 12. Člena krovne pogdbe bi lahko dobavitelj kršil. Prosimo za pojasnilo.

Za pojasnila sem vam v naprej zahvaljujemo, lep pozdrav,


ODGOVOR:

GLEDE CENE ZEMELJSKEGA PLINA

1. Naročnik v razpisni dokumentaciji ne navaja zahteve po pokritju morebitnih sprememb trošarine, davka na dodano vrednost, dodatka k ceni zemeljskega plina za povečanje energetske učinkovitosti ali drugih elementov, ki jih določajo pristojne državne institucije in jih je dolžan kupcu zaračunati dobavitelj zemeljskega plina. Navedeni elementi prav tako niso sestavni del ponudbene cene (na enoto) zemeljskega plina. Sestavo ponudbene cene na enoto zemeljskega plina je naročnik jasno specificiral tako v navodilih ponudnikom (točka 10. in 11.2.3.) kot tudi v obrazcu »Predračun« in določbah krovne in neposredne pogodbe in zato ostaja nespremenjena.

GLEDE FINANČNEGA ZAVAROVANJA ZA DOBRO IZVEDBO POGODBENIH OBVEZNOSTI

2. Naročnik v zavarovanje dobre izvedbe pogodbenih obveznosti po krovni pogodbi od izbranega ponudnika ne zahteva predložitve bančne garancije, saj dopušča tudi možnost predložitve kavcijskega zavarovanja. Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti ne krije (ne)kvalitetne ali (ne)pravočasne dobave zemeljskega plin, ki je zunaj vplivnega območja dobavitelja. Prav tako naročnik ob kršitvah »manjšega pomena« unovči le sorazmeren del finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti. Glede na navedeno zahteva naročnika po predložitvi finančnega zavarovanja za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti s strani izbranega ponudnika ostaja nespremenjena.

GLEDE DOLOČB KROVNE IN NEPOSREDNE POGODBE

3. Posamezni naročniki bistvenih sestavin pogodbe ne bodo spreminjali. Smiselna prilagoditev določb neposredne pogodbe je potrebna zlasti zaradi različnosti narav internih pravilnikov posameznih naročnikov, obseg prilagoditve pa izhaja že iz samega vzorca neposredne pogodbe.
4. Ker so tako naročnik kot posamezni naročniki davčni zavezanci, predmetni člen ostaja nespremenjen. Naročnik je za obdobje dobave določil zgolj nespremenljivost cene na enoto zemeljskega plina (razen v primeru iz šestega in sedmega odstavka 5. člena krovne pogodbe) in ne tudi nespremenljivost skupne pogodbene vrednosti po krovni pogodbi, zato so težnje po preoblikovanju četrtega in petega odstavka 5. člena krovne pogodbe ter tretjega in četrtega odstavka 3. člena neposredne pogodbe brezpredmetne. Besedilo citiranih členov ostaja nespremenjeno.
5. 3. odstavek 5. člena krovne pogodbe se glasi: »Cena na enoto zemeljskega plina iz prvega odstavka tega člena je fiksna za celotno obdobje dobave, razen v primeru iz šestega in sedmega odstavka tega člena.«. Izjema od t. i. »fiksnosti« cene na enoto zemeljskega plina je določena jasno in nedvoumno.
Faze objave naročila ne gre enačiti s fazo izvajanja pogodbe. Sočasno z objavo naročila se vsi potencialni ponudniki seznanijo tudi z določbami pogodbe (v konkretnem primeru tako z določbami krovne kot neposredne pogodbe), zato nikakor ne more iti za enostransko spremembo v času izvajanja pogodbe.

Nadalje naročnik pojasnjuje, da imajo pogodbe, ki jih sklepa država ali njeni organi z drugimi gospodarskimi subjekti, status gospodarskih pogodb. Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo; OZ) za gospodarske pogodbe določa nekatera posebna pravila. Eno takšnih pravil je tako na primer določeno v 442. členu, ki določa, da gospodarska pogodba nastane tudi, v kolikor kupnina ni določena ali ne vsebuje dovolj podatkov, na podlagi katerih bi jo bilo mogoče določiti. V takšnem primeru mora kupec plačati kupnino, ki jo prodajalec običajno zaračunava ob sklenitvi pogodbe, ali primerno kupnino. Ne glede na navedeno pa elementi 5. člena krovne pogodbe vsebujejo zadostne podatke, na podlagi katerih bo mogoče določiti novo ceno na enoto zemeljskega plina (gre namreč za t. i. »akcijsko« ceno na enoto zemeljskega plina, ki bo tekom izvajanja krovne in neposrednih pogodb objavljena na spletni strani dobavitelja za posamezno obdobje za poslovne odjemalce zemeljskega plina). V konkretnem primeru gre zato za jasno opredeljeno določbo, ki je objavljena transparentno, hkrati pa tudi ne diskriminira nobenega potencialnega ponudnika pri oddaji ponudbe za konkretno javno naročilo.

»Akcijske cene«, o katerih naročnik govori v zgoraj citiranem členu, so tiste znižane cene, po katerih dobavitelj ponuja zemeljski plin poslovnim odjemalcem; slednje Zakon o varstvu potrošnikov (Uradni list RS, št. 98/04 – uradno prečiščeno besedilo, 114/06 – ZUE, 126/07, 86/09, 78/11, 38/14 in 19/15) ne ščiti, pa tudi sicer dobavitelj naročniku ni zavezan ponuditi nove znižane cene zemeljskega plina, lahko pa to stori.

Obravnavani člen ostaja nespremenjen.

6. Odjemalec zemeljskega plina lahko (v kolikor dobavitelj, ki mu dobavlja zemeljski plin, ni hkrati tudi operater sistema zemeljskega plina, na katerega omrežje je priključeno odjemno mesto odjemalca) prejema dva ločena računa in sicer posebej za dobavo plina in posebej za uporabo omrežja. Pravica odjemalca zemeljskega plina pa je, da na poprejšnjo zahtevo oziroma podajo soglasja za enoten račun prejema t. i. skupni enotni račun, s katerim dobavitelj odjemalcu zemeljskega plina zaračuna strošek dobave plina in strošek uporabe omrežja in njemu pripadajoče stroške z enim računom. Naročnik na vsebino in smotrnost določb sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij, sklenjenim med dobaviteljem in operaterjem sistema zemeljskega v zvezi z izdajanjem enotnega računa ne more vplivati.

V zvezi s plačilnim rokom naročnik pojasnjuje, da bodo plačila e-računov, v skladu z določbami neposredne pogodbe, posamezni naročniki izvajali na račun dobavitelja najkasneje 30. dan (odvisno od vrste naročnika v skladu z Zakonom o izvrševanju proračunov RS). 153. člen Ustave RS namreč določa, da morajo biti vsi pravni akti med seboj usklajeni na podlagi hiearhije. Splošni pogoji za oskrbo odjemalcev z zemeljskim plinom tako lahko določajo krajši plačilni rok le, v kolikor zakon ne določa drugače. Naročnik glede na navedeno zavrača očitke o nezakonitosti in ne spreminja predmetnih zahtev.

7. Citirana določba neposredne pogodbe se na način: »Dobavitelj bo za dejansko opravljene dobave na posameznem odjemnem mestu, kjer je več uporabnikov - naročnikov, v skladu z dosedanjo prakso izstavljanja računov ter na zahtevo naročnika, še naprej izstavljal deljene račune naročnikom po ključu, ki je določen v delilniku stroškov in je priloga te pogodbe. Storitev delitve se obračunava po ceniku dodatnih storitev dobavitelja.« Ker se storitev delitve obračunava po ceniku dodatnih storitev dobavitelja, dobavitelj nima utemeljene podlage za višanje ponudbene cene na enoto zemeljskega plina. Citirana določba neposredne pogodbe ostaja nespremenjena.

Glede navedb o upravniku naročnik pojasnjuje, kot sledi. Upravnik pri sklepanju pravnih poslov s tretjimi osebami v skladu z 68. členom Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 – ZVKSES, 47/06 – ZEN, 45/08 – ZVEtL, 57/08, 62/10 – ZUPJS, 56/11 – odl. US, 87/11 in 40/12 – ZUJF; SZ-1) nastopa v imenu in za račun etažnih lastnikov, razen če SZ-1 ali pogodba o opravljanju upravniških storitev ne določa drugače. Upravnik je dolžnik iz naslova zapadlih denarnih obveznosti napran tretjim osebam šele, ko prejme plačila od vsakega posameznega etažnega lastnika (71. člen SZ-1) oziroma najemnika/uporabnika prostora. Naročnik je že na nekaterih mestih pojasnil oz. navedel, da bodo pri sklepanju neposrednih pogodb posamezni naročniki le-te smiselno prilagodili, zato se strinja z zahtevo po jasni definiciji razmerja med upravnikom, naročnikom ter dobaviteljem, zlasti glede plačil iz naslova dobavljenega zemeljskega plina. Obravnavana določba ostaja nespremenjena.

8. 9. člen krovne pogodbe se črta. Ostali členi se smiselno preštevilčijo. Navedeno bo naročnik pred podpisom krovne pogodbe z izbranim ponudnikom prilagodil v skladu s predmetnim odgovorom.

9. Določba 2. člena krovne pogodbe v ničemer ne spreminja odgovornosti dobavitelja, kot je že opredeljeno v zakonodaji in ostalih predpisih, ki urejajo področje zemeljskega plina. Določba ostaja nespremenjena.

10. V točki 2. povabila in navodil ponudnikom (OZNAKA IN PREDMET JAVNEGA NAROČILA) je jasno navedeno, da pogoji dostopa do (prenosnega ali distribucijskega) omrežja zemeljskega plina niso predmet tega naročila, zato dopolnitev krovne in posamične pogodbe z zgornjim besedilom ni potrebna.

8. člen krovne pogodbe in 6. člen neposredne pogodbe določata:
- da se za obračun dobavljenega zemeljskega plina se uporabljajo podatki, registrirani na merilni napravi (plinomeru) odjemnega mesta;
- da začetno stanje merilne naprave na merilnem mestu določi sistemski operater pristojnega omrežja zemeljskega plina, na katerega je priključen posamezen naročnik;
- da se posameznemu naročniku opravlja odčitek merilne naprave v skladu s splošnimi pogoji sistemskega operaterja omrežja, na katerega je priključen posamezen naročnik;
- da mora posamezen naročnik napako reklamirati na naslov sistemskega operaterja omrežja, na katerega je priključen, če se ugotovi, da so zaradi okvare merilne naprave količine zemeljskega plina napačno registrirane,
zato vključitev predlaganega besedila ni potrebna.

GLEDE KAPACITETE

11. Naročnik ponovno pojasnjuje, da pogoji dostopa do (prenosnega ali distribucijskega) omrežja zemeljskega plina niso predmet tega naročila, zato predmet tega naročila prav tako ne morejo biti tarifne postavke za obračunavanje omrežnine za vstopne točke ter omrežnine za izstopne točke. Navedene tarifne postavke za obračunavanje citiranih omrežnin so predmet pogodbenega urejanja med operaterjem prenosnega sistema in uporabnikom, ki ima s pogodbo o prenosu urejen zakup vstopne ali izstopne zmogljivosti. Naročnik predlaganega besedila ne bo vključil med pogodbena določila.

12. Predmet tega naročila je dobava zemeljskega plina za odjemna mesta, priključena na prenosno in distribucijska omrežja.

13. Kakovost zemeljskega plina določajo sistemska obratovalna navodila, merjenje kakovosti pa na prevzemnem mestu distribucijskega omrežja opravlja sistemski operater prenosnega omrežja zemeljskega plina in sicer dvakrat mesečno. Sistemski operater je dolžan sprejeti v distribucijo le zemeljski plin s točno določenimi lastnostmi, sicer ga ni dolžan prevzeti v distribucijo. Končnim odjemalcem zemeljskega plina je tako vedno zagotovljen zemeljski plin ustrezne kakovosti, zato vključitev predlaganega besedila v pogodbena določila ni potrebna.

14. Naročnik bo lahko izbranemu ponudniku zaračunal pogodbeno kazen v primeru zamude roka iz 11. člena krovne pogodbe (gre torej za zamudo pri izvajanju podatkovnih storitev za preteklo obdobje) ter v primeru zamude dobave zemeljskega plina, ki bi nastala po izključni krivdi izbranega ponudnika in ne v primeru zamude v dobavi zemeljskega plina, ki bo izven vplivnega območja izbranega ponudnika.

Datum objave: 06.07.2015   10:37

PONUDNIKOVO VPRAŠANJE:
Spoštovani,
prosimo vas za objavo pravilnega seznama odjemnih mest s priloženim seznamom ODS (operaterja distribucijskega sistema). Iz objavljenega seznama je razvidno, da je velika večina odjemnih mest napačna (napačna oblika, po dve številki,...)
Številka odjemnega mesta v naslednji obliki ni pravilna, najverjetneje je to številka pogodbe, št. kupca...: 08/001/20034; 294126E; K045051

Brez seznama odjemnih mest s pravilno navedbo, pri ustreznem ODS ne moremo dobavitelji pridobiti podatkov o pretekli porabi, posledično ne moremo pripraviti ustrezne ponudbe, kar priviligira obstoječega dobavitelja.

lep pozdrav,

ODGOVOR:
Naročnik je pri posameznih naročnikih ponovno preveril številke odjemnih mest 08/001/20034, 294126E in K045051. V zvezi z navedenim podaja naslednje pojasnilo. Številki odjemnih mest 294126E in 08/001/20034 sta zapisani pravilno. Številka odjemnega mesta K045051 na naslovu Krempljeva ulica 7, Ptuj, je zapisana napačno. Naročnik bo v zvezi z navedenim objavil spremembo obrazca »Priloga 2 RD (seznam odjemnih mest)«. Navedeni obrazec bo naročnik spremenil na način, da bo številko odjemnega mesta K045051 na naslovu Krempljeva ulica 7, Ptuj, nadomestil s pravilno številko odjemnega mesta 66010842 (Krempljeva ulica 7, Ptuj).

Datum objave: 09.07.2015   15:27

PONUDNIKOVO VPRAŠANJE:
Spoštovani,

prosimo za dopolnitev seznama odjemnih mest z navedbo pristojnega ODS (operaterja distribucijskega sistema) poleg vsake številke odjemnega mesta. Na območju Slovenije je namreč 17 ODS, v razpisu pa čez 280 odjemnih mest. Ugotavljanje h kateremu ODS odjemo mesto spada je zelo zamudno predvsem pa negotovo. Prosimo za pregled spodnjih odjemnih mest saj je že na prvi pogled razvidno da so napačne.

Okrožno sodišče v Kranju 792-90 Zoisova ulica 2 4000 Kranj
Okrožno sodišče v Krškem 99000426,06 Okrajno sodišče v Sevnici, Glavni trg 30, Sevnica 8290 Sevnica
Okrožno sodišče na Ptuju K045051 Krempljeva ulica 7, Ptuj PTUJ
Vrtec Radenci - radenski mehurčki 14018 Titova cesta 1 9252 Radenci
OŠ Radenci 000001336, 000001338 Radgonska cesta 10 9252 Radenci (dve številki?)
Zavod RS za zaposlovanje 000006179 Ptujska cesta 25 2270
Ministrstvo za notranje zadeve (Policija - PU Maribor) 16208026 Maistrova ul. 2 2000 Maribor
Ministrstvo za notranje zadeve (Policija - PU Maribor) 2240321 Marčičeva ul. 1 2000 Maribor
Ministrstvo za notranje zadeve (Policija - PU Maribor) 294126E PP Ormož, Dobravska ulica 5a 2270 Ormož
Ministrstvo za notranje zadeve (Policija - PU Maribor) 120223591000 PP RUŠE, Mali Beograd 9 2342 Ruše
Ministrsvo za notranje zadeve (Policija - PU Ljubljana) 99000490, 0150506 PU Ljubljana, Prušnikova 51 1210 Ljubljana Šentvid
Ministrstvo za notranje zadeve (GPU) Letalska policijska enota Brnik, Brnik 130p 4210 Brnik - številka odjemnega mesta sploh ni navedena
Ministrstvo za notranje zadeve (Policija - PU Murska sobota) 15087912 PU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 5 9000 Murska Sobota
Ministrstvo za notranje zadeve (Policija - PU Murska sobota) 80110207 PU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 5 9000 Murska Sobota
Okrožno sodišče na Ptuju K045051 KREMPLJEVA ULICA 7, PTUJ PTUJ
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve 99000444 Tržaška cesta 16 1000 Ljubljana
Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve 99000445 Gubčeva ulica 2 3000 Celje
Zavod za turizem in šport Radenci 8039655 Radgonska cesta 10 9252 Radenci
Zavod za turizem in šport Radenci 31182597 Radgonska cesta 10 9252 Radenci
UL, Biotehniška fakulteta 589545 Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana
UL, Biotehniška fakulteta 617001 Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana
UL, Biotehniška fakulteta 489797 Oddelek za agronomijo, Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana
UL, Biotehniška fakulteta 481085 Oddelek za živilstvo, Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana
UL, Biotehniška fakulteta 430650 Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83 1000 Ljubljana
UL, Biotehniška fakulteta 430661 Oddelek za gozdarstvo, Večna pot 83 1000 Ljubljana
UL, Biotehniška fakulteta 430672 Oddelek za lesarstvo Rožna dolina cesta VIII 38 1000 Ljubljana
UL, Biotehniška fakulteta 752521 Jamnikarjeva 101 1000 Ljubljana
UL, Biotehniška fakulteta 687170 Botanični vrt, Ižanska cesta 15 1000 Ljubljana
UL, Biotehniška fakulteta 753096 Botanični vrt, Ižanska cesta 15 1000 Ljubljana
UL, Biotehniška fakulteta 449218 Oddelek za biologijo, Večna pot 111 1000 Ljubljana
UL, Biotehniška fakulteta 448228 Oddelek za biologijo, Večna pot 111 1000 Ljubljana
UL, Biotehniška fakulteta 528220 Oddelek za biologijo, Večna pot 111 1000 Ljubljana
UL, Fakulteta za farmacijo 34259050 UL FFA, Lesena stavba, Aškerčeva cesta 9 1000 Ljubljana
UL, Fakulteta za farmacijo 4144521 UL FFA, Aškerčeva cesta 7 1000 Ljubljana
UL, Naravoslovnotehniška fakulteta 429980 Lepi pot 11 1000 Ljubljana
UL, Naravoslovnotehniška fakulteta 429704 Privoz 11 1000 Ljubljana
UL, Naravoslovnotehniška fakulteta 427340 Vegova 4 1000 Ljubljana
UL, Naravoslovnotehniška fakulteta 429880 Snežniška 5 1000 Ljubljana
UL, Veterinarska fakulteta 1504492071 Gerbičeva ulica 60 1000 Ljubljana
UL, Veterinarska fakulteta 1504302547 Cesta v mestni log 47 1000 Ljubljana
UL, Veterinarska fakulteta 1505325546 Cesta v mestni log 47 1000 Ljubljana
UL, Veterinarska fakulteta 1505325659 Cesta v mestni log 47 1000 Ljubljana
UL, Veterinarska fakulteta 1506299922 Cesta v mestni log 47 1000 Ljubljana
UL, Veterinarska fakulteta 1506300031 Cesta v mestni log 47 1000 Ljubljana
Upravna enota Ptuj 08/001/20034 PREŠERNOVA 29, PTUJ 2250 PTUJ
Državni Zbor RS 427064 Šubičeva 4 Ljubljana 1000 Ljubljana
Državni Zbor RS 426987 Tomšičeva 6/2 Ljubljana 1000 Ljubljana
Državni Zbor RS 426998 Tomšičeva 6/3 Ljubljana 1000 Ljubljana
Državni Zbor RS 427009 Tomšičeva 6/4 Ljubljana 1000 Ljubljana

Na območju Izole, Cerknice, Kostela dobava zemeljskega plina ni mogoča.


ODGOVOR:
Naročnik je pri določitvi roka za prejem ponudb skladno s 50. členom Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 12/13 – uradno prečiščeno besedilo, 19/14 in 90/14 – ZDU-1I) upošteval tako minimalni rok kot (zlasti glede na zapletenost naročila) tudi čas, ki je potreben za pripravo ponudb, zato seznam v tem delu ostaja nespremenjen.

V obrazcu "Priloga 2 RD (seznam odjemnih mest)" se spremeni:
- številka odjemnega mesta 792-90 na naslovu Zoisova ulica 2, 4000 Kranj, ki se nadomesti s številko odjemnega mesta 792/090,
- številka odjemnega mesta 99000426,06 na naslovu Glavni trg 30, Sevnica, 8290 Sevnica, ki se nadomesti s številko odjemnega mesta 0607,
- številka odjemnega mesta 0105056 na naslovu Prušnikova 51, 1210 Ljubljana – Šentvid, ki se nadomesti s številko odjemnega mesta 01505062530,
- naslov Ulica arh. Novaka 5, 9000 Murska sobota (odjemno mesto številka 15087912) ki se nadomesti z naslovom odjemnega mesta Ulica arh. Novaka 11, 9000 Murska sobota,
- številka odjemnega mesta K045051 na naslovu Krempljeva ulica 7, Ptuj, ki se nadomesti s številko odjemnega mesta 66010842,
- številka odjemnega mesta 99000444 na naslovu Tržaška cesta 16, 1000 Ljubljana, ki se nadomesti s številko odjemnega mesta 01504559502,
- številka odjemnega mesta 99000445 na naslovu Gubčeva ulica 2, 3000 Celje, ki se nadomesti s številko odjemnega mesta 7716,
- številka odjemnega mesta 99000417 na naslovu Trg Celjskih knezov 9, 3000 Celje, ki se nadomesti s številko odjemnega mesta 8406.

Odjemna mesta:
- številka 22090 na naslovu Elvire Vatovec 15, 6310 Izola,
- številka 2898 na naslovu Cesta 4. maja 24, 1380 Cerknica in
- številka 107541 na naslovu Vas 8, 1336 Kostel
se črtajo iz obrazca "Priloga 2 RD (seznam odjemnih mest)".

Na naslovu Radgonska cesta 10, 9252 Radenci sta dve odjemni mesti 000001336 in 000001338. Odjemno mesto na naslovu Brnik 130p, 4210 Brnik, bo naknadno priključeno na omrežje zemeljskega plina in bo zato številka le-tega izbranemu dobavitelju znana najkasneje ob podpisu neposredne pogodbe.

Ostale številke odjemnih mest ostajajo nespremenjene.

Naročnik bo v zvezi z navedenim objavil spremembo obrazca "Priloga 2 RD (seznam odjemnih mest)".

Datum objave: 09.07.2015   15:31

V obrazcu »Priloga 1 RD (seznam naročnikov)« se črta naročnik pod zaporedno številko 53. Naročnik bo v zvezi z navedenim objavil spremembo obrazca "Priloga 1 RD (seznam naročnikov)".

V obrazcu »Predračun« se v stolpcu 3. Ocenjena količina zemeljskega plina (Sm3) spremeni ocenjena količina tako, da znaša 15.971.404 Sm3. Naročnik bo v zvezi z navedenim objavil spremembo obrazca "Predračun".

V povabilu in navodilih ponudnikom se v točki 2. OZNAKA IN PREDMET JAVNEGA NAROČILA spremeni četrti odstavek tako, da se glasi:
»Ocenjena (okvirna) količina zemeljskega plina znaša 15.971.404 Sm3.« Naročnik bo v zvezi z navedenim objavil spremembo razpisne dokumentacije.

Datum objave: 10.07.2015   13:14

PONUDNIKOVO VPRAŠANJE:
Spoštovani,

za potrebe priprave ustrezne dokumentacije vas prosimo za nekaj dodatnih pojasnil glede razpisne dokumentacije:

1.) V primerjavi z vašimi razpisnimi pogoji iz leta 2013 ugotavljamo, da je iz vzorca krovne pogodbe izvzet člen, ki se navezuje na bistvene kršitve pogodbenih določil. V predhodni razpisni dokumentaciji je bilo namreč navedeno »V primeru bistvenih ali ponavljajočih se kršitev pogodbenih določil, lahko vsaka od pogodbenih strank odpove pogodbo. Odpovedni rok je 1 mesec. V primeru uveljavljanja odpovednega roka morata tako izvajalec kot naročnik predhodno pismeno opozoriti na bistvene ali ponavljajoče se kršitve s 30 dnevnim rokom za odpravo pomanjkljivosti«.

Predlagamo, da se to določilo ponovno uvrsti v razpisno dokumentacijo.

2.) Pri pregledu povprečne porabe iz priloženega seznama vseh odjemnih mest, ugotavljamo odstop od povprečja pri odjemnem mestu Ministrstva za pravosodje (odjemno mesto št.: 1.027240.000.0). Prosimo, za dodatno pojasnilo glede obsega porabe na tem odjemnem mestu.

3.) V drugem odstavku 3. člena vzorca krovne pogodbe, ki se navezuje na enotni račun je navedeno: ˇPosamezni naročnik bo lahko z neposredno pogodbo pooblastil dobavitelja, ki ni hkrati tudi operater omrežja, na katerem so priključena odjemna mesta posameznega naročnika, da plačuje stroške uporabe omrežij.ˇ

Predlagamo, da se odstavek ustrezno dopolni z navedbo: Posamezni naročnik bo lahko z neposredno pogodbo pooblastil dobavitelja, ki ni hkrati tudi operater omrežja, na katerem so priključena odjemna mesta posameznega naročnika, da plačuje stroške uporabe omrežij v primeru, da ima dobavitelj že sklenjen sporazum o ureditvi medsebojnih razmerij med dobaviteljem zemeljskega plina in sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja zemeljskega plina na področju obračuna, zaračunavanja, plačevanja in prikaza cene za uporabo omrežja na računu za dobavljen zemeljski plin (enotni račun).ˇ

Obrazložitve: dobavitelj lahko namreč izstavi posameznemu naročniku enotni račun samo v primeru, ko je med dobaviteljem in operaterjem že sklenjen zgoraj omenjeni sporazum.


ODGOVOR:
1. 19. člen krovne pogodbe določa, da bosta pogodbeni stranki pri tolmačenju posameznih določb krovne pogodbe ter pri urejanju medsebojnih pravic in obveznosti, ki niso dogovorjene s krovno pogodbo, uporabljali Obligacijski zakonik (Uradni list RS, št. 97/07; OZ), določbe Energetskega zakona (EZ-1), Stvarnopravnega zakonika (SPZ), Stanovanjskega zakona (SZ-1) ter ostalih veljavnih predpisov, ki vplivajo na odnos med pogodbenima strankama, zato je vključitev predlaganega besedila v krovno pogodbo brezpredmetna.
2. Naročnik ponovno pojasnjuje, da je količina porabljena zemeljskega plina zgolj ocenjena oziroma okvirna. Naročnik je za potrebe pridobivanja podatkov, potrebnih za pripravo ponudbe za predmetno javno naročilo, pooblastil potencialne ponudnike, da potrebne podatke pridobijo pri pristojnih operaterjih zemeljskega plina.
3. Niti 3. člen (niti ostale določbe) krovne pogodbe v ničemer ne spreminja oz. ne spreminjajo odgovornosti dobavitelja, kot je že opredeljeno v zakonodaji in ostalih predpisih, ki urejajo področje zemeljskega plina. Določba ostaja nespremenjena.

Datum objave: 10.07.2015   17:54

PONUDNIKOVO VPRAŠANJE:
1. Podajamo pripombo na določbo razpisne dokumentacije: »Pogoji dostopa do omrežja zemeljskega plina ter stroški uporabe omrežja niso predmet tega javnega naročila.« Glede na to, da se odjemna mesta nahajajo tako na distribucijskem kot na prenosnem omrežju bi vas želeli opozoriti na pomembno vprašanje v zvezi s stroški (omrežnino za) vstopne ter izstopne točke, za katere ste pojasnili, da niso predmet tega naročila ter podrobneje pojasniti določbe predpisov v zvezi z vstopnimi in izstopnimi točkami ter njihov vpliv na ceno tega javnega naročila.

Za odjemna mesta, ki so priključena na prenosno omrežje je ureditev naslednja: Potreben je zakup vstopnih kapacitet na slovenski meji in zakup izstopnih kapacitet na izstopni točki v Sloveniji (izstopna točka v Sloveniji je enako konkretno odjemno mesto priključeno na prenosnem omrežju):
- Vstopne zmogljivosti lahko zakupi bodisi kupec sam bodisi dobavitelj za potrebe dobave kupcu (člen 242 novega Energetskega zakona). Na podlagi Pravil o pogojih in načinu razdelitve zmogljivosti na povezovalnih točkah prenosnega sistema z dražbo (Uradni list RS, 67/14) se je lansko leto spremenil postopek zakupa vstopnih kapacitet, saj je možen le preko spletne avkcije na spletni rezervacijski platformi PRISMA European Capacity Platform, za kar se mora kupec oziroma dobavitelj (odvisno kdo zakupuje kapacitete na avkciji) registrirati in plačati določene stroške sodelovanja na avkciji ter imeti določeno znanje in izkušnje z zakupovanjem kapacitet. Na podlagi rezultatov avkcije nato kupec oziroma dobavitelj (odvisno, kdo je zakupil kapacitete na avkciji) sklene z operaterjem prenosnega sistema pogodbo o prenosu, ter na njeni podlagi plačuje operaterju omrežnino za vstopno točko. Opozarjamo, da v kolikor se kupec sam odloči zakupiti vstopne točke, pa tega ne naredi, potem, dobava zemeljskega plina s strani dobavitelja fizično ne bo možna, saj dobavitelj zaradi dejstva, ker kupec ni zakupil kapacitet, ne bo mogel prepeljati plina čez mejo in plina tudi ne bo mogel dobaviti. Glede na zgoraj navedeno, določba razpisne dokumentacije, da pogoji dostopa do omrežja zemeljskega plina niso predmet tega naročila, velja le pod pogojem, da ima naročnik bodisi že danes zakupljene kapacitete na vstopni točki za koledarski leti 2016 in 2017 bodisi jo bo zakupil sam na omenjeni avkciji.

Zato prosimo za odgovor: Ali imajo naročniki za odjemna mesta na prenosnem omrežju zakupljene vstopne kapacitete za 2016 in 2017 oziroma ali jih bodo sami zakupovali? Če je odgovor negativen, potem prosimo, da spremenite razpisno dokumentacijo tako, da navedete, da je kapacitete na vstopni točki dolžan za naročnike prikljčene na prenosno omrežje zakupiti izbrani ponudnik, ter zapišete, ali mora ponudnik stroške vstopne kapacitete vključiti v ceno ali pa ne ter jih v slednjem primeru zaračunati naročnikom kot ločeno postavko na računu. Če je odgovor pozitiven, potem zgornja trditev v razpisni dokumentaciji drži.

- Kapacitete na izstopni točki (izstopne točke so enako odjemna mesta na prenosnem omrežju), pa res zakupuje končni odjemalec direktno z operaterjem, in ne na spletni avkciji. Torej v tem delu, zgornja trditev v razpisni dokumentaciji drži.

Za odjemna mesta, ki so priključena na distribucijsko omrežje, je ureditev drugačna: potreben je sicer zakup vstopnih kapacitet na slovenski meji in zakup izstopnih kapacitet na izstopni točki, vendar:

- Vstopne prenosne zmogljivosti na vstopni točki za potrebe dobave končnemu odjemalcu zakupuje dobavitelj, na spletni avkciji, opredeljeni zgoraj. Zato dobavitelj v vsakem primeru nosi stroške vstopne točke za tega kupca in mu jih tudi zaračuna (bodisi v okviru cene zemeljskega plina bodisi kot ločeno postavko na računu).

Zaradi navedenega prosimo, da razpisno dokumentacijo dopolnite tako, da navedete, da je kapacitete na vstopni točki za odjemna mesta na distribucijskem omrežju dolžan za naročnike zakupiti izbrani ponudnik, ter zapišete, ali mora ponudnik stroške vstopne kapacitete vključiti v ceno ali pa ne ter jih v slednjem primeru zaračunati naročnikom kot ločeno postavko na računu

- Kapacitete na izstopni točki pa mora za odjemna mesta, ki so priključena na distribucijsko omrežje, za kupca zakupiti pristojni operater distribucijskega sistema (ODS; 242. člen Energetskega zakona), ki te stroške kupcu zaračuna v okviru omrežnine. Podlaga za zaračunavanje te omrežnine pa je res pogodba o dostopu, ki jo z operaterjem sklene kupec. Zato zgoraj citirana določba razpisne dokumentacije drži.
Opozarjamo še naslednje. zaradi nedorečenosti razpisne dokumentacije v tem delu (to je, kdo zakupuje vstopne kapacitete in ali so stroški vstopne kapacitete vključeni v ponudbeno ceno ali ne) se zna tudi zgoditi, da kak dobavitelj stropov vstopne kapacitete za odjemna mesta na distribucijskem omrežju ne bo vključil v ponudbeno ceno (in zaradi nižje cene dosegel, da bo izbran kot najugodnejši ponudnik), kasneje tekom izvajanja pogodbe pa bo od naročnikov zahteval, da jim je primoran strošek vstopne točke dodatno zaračunati na računu, češ saj je razpisna dokumentacija določala, da ti stroški niso vključeni v ponudbeno ceno.
2. Glede na vse navedeno, je zelo pomembno, katera odjemna mesta so priključena na prenosno in katera na distribucijsko omrežje. Zato vas dodatno prosimo, da dopolnite seznam odjemnih mest z navedbo, na katero omrežje so priključena.

3. V obrazcu »Ponudba« je kot prejemnik navedeno Minitsrtsvo za finance. Prosimo, da besedilo obrazca uskladite razpisno dokumentacijo, natančneje s točko 4 na strani 15 (Rok in način predložitve ponudbe).

4. Opominjamo, da je v zadnjem odstavku točke 10 (Merila) razpisne dokumentacije enkrat navedeno, da se žreba med ponudniki, ki so ponudili enako najnižjo ceno na enoto z DDV, drugič pa, da se žreba med ponudniki, ki so ponudili enako najnižjo ceno na enoto brez DDV.

5. Predlagamo, da se za prvim stavkom tretjega odstavka v točki 11.2.1.1. (Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti) in v drugem odstavku 13. člena krovne pogodbe doda naslednji stavek: »Naročnik bo unovčil finančno zavarovanje iz razlogov, navedenih v prejšnjem stavku, če dobavitelj ne odpravi nepravilnosti niti v 15 dneh od prejema pisnega opozorila s strani naročnika«.

Do dobaviteljevega neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti namreč lahko pride tudi iz razlogov s strani tretjih oseb (predvsem operaterjev distribucijskih sistemov), zato je – glede na hude finančne posledice - edino pravilno in korektno pred unovčenjem zavarovanja dobavitelju dati dodatni rok za izpolnitev.

Predlagamo tudi, da prvi stavek drugega odstavka 13. člena krovne pogodbe dopolnite tako, da za besedo »dobavitelj« dodate besedilo »po svoji krivdi«.

6. V zvezi s točko 11.3.6. (Veljavnost ponudbe) pripominjamo, da pri pripravi ponudbe dobavitelji uporabijo ceno na borzi, ki velja v trenutku izdelave ponudbe, sam zakup energije za potrebe naročnika pa izbrani dobavitelj izvede v trenutku izbire ponudnika kot najugodnejšega. Ker se cena na borzi spreminja iz ure v uro, so komercialne ponudbe za dobavo zemeljskega plina praviloma veljavne nekaj ur ali maksimalno nekaj dni. Zaradi vaše zahteve po tem, da je veljavnost ponudbe do 31.12.2015 predstavlja ta časovni razmik za vse ponudnike veliko tveganje, saj se lahko cene od dne oddaje ponudbe, na katerega je bila tudi izračunana ponudbena cena, pa do konca veljavnosti ponudbe, drastično spremenijo. Zaradi tega bodo vsi ponudniki riziko te spremembe cene vkalkulirali v ponudbeno ceno tako, da bodo ponudili veliko višjo ceno kot sicer, kar ni v interesu zakonodaje javnih naročil, sploh pa ne v vašem interesu, zato predlagamo, da skrajšate rok veljavnosti ponudb.

7. V petem odstavku 6. člena krovne pogodbe manjka rok za ugovor, prosimo uskladite s četrtim odstavkom 4. člena neposredne pogodbe.

8. Predlagamo, da v 15. členu krovne pogodbe v prvem odstavku za besedo »pogodbe« dodate besedilo », ki nastane po izključni krivdi dobavitelja,« in tako dikcijo uskladite s tretjim odstavkom.

9. V prvi točki 5. odstavka neposredne pogodbe je navedeno da se računi lahko izstavljajo upravniku, ki naj bi račune za posamezno odjemno mesto izstavljal naročnikom. Ali so v vseh primerih tovrstnih odjemnih mest posamezni odjemalci tudi naročniki? Kaj če so etaćžni lastniki tudi tretje osebe, ki niso naročniki?

10. V drugi točki 5. odstavka neposredne pogodbe je omenjen cenik dodatnih storitev dobavitelja. Če pravilno razumemo, cene po tem ceniku niso predmet tega razpisa in jih bo izbrani dobavitelj lahko dodatno zaračunal po ceniku katerega višino jo sam določi?

11.
Prosimo, da besedilo Izjave o pogodbenih razmerjih uskladite z besedilom točke 9.1.1., podtočka 4, predvsem tako, da bo tudi v izjavi navedeno, da bo dobavitelj prekinil pogodbeno razmerje brez zahtevkov zoper naročnika, ki bi izhajali iz predčasno prekinjenega pogodbenega razmerja.


ODGOVOR:
1. Uporabniku, ki ima s pogodbo o prenosu urejen zakup vstopne ali izstopne zmogljivosti, operater prenosnega sistema obračuna stroške vstopne ali izstopne zmogljivosti skupaj z omrežnino. Naročnik je za potrebe pridobivanja podatkov, potrebnih za pripravo ponudbe za predmetno javno naročilo (vključno za podatke o tem, ali ima posamezen naročnik, ki je priključen na prenosno omrežje zemeljskega plina, že zakupljene kapacitete), pooblastil potencialne ponudnike, da potrebne podatke pridobijo pri pristojnih operaterjih zemeljskega plina. Točka 11.2.3. Povabila in navodil določa, da mora cena na enoto zemeljskega plina zajemati vse stroške, ki bi jih imel ponudnik v zvezi ali pri izvedbi javnega naročila. Dejstvo, ali bo ponudnik stroške kapacitete kljub navedenemu vračunal v ponudbeno ceno ali, je poslovna odločitev vsakega posameznega ponudnika.

2. Iz zgoraj navedenega razloga obrazec »Priloga 2 RD (seznam odjemnih mest)« ostaja nespremenjen.

3. Iz točke 4. ROK IN NAČIN PREDLOŽITVE PONUDBE Povabila in navodil izhaja, da mora naročnik ponudbe prejeti na naslov Ministrstva za javno upravo, Direktorat za javno naročanje, glavna pisarna, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, ali sprejemna pisarna, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana (vhod s Cankarjeve ceste). Zaradi narave organiziranosti Ministrstva za javno upravo je sedež Direktorata za javno naročanje na Cankarjevi cesti 18, 1000 Ljubljana in si s Ministrstvom za finance, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana, deli glavno in sprejemno pisarno. Različnost vsebine obrazca je v tem delu zato zgolj »organizacijske narave«. Obrazec »Ponudba« ostaja nespremenjen.

4. Iz točke 10. MERILA Povabila in navodil jasno izhaja, da je merilo najnižja ponudbena cena na enoto zemeljskega plina v EUR brez DDV. V tretjem stavku tretjega odstavka citirane točke besedilo v delu »na enoto z DDV« vsebuje pisno napako in se pravilno glasi »na enoto brez DDV«.

5. Naročnik bo upošteval podan predlog in pred podpisom krovne pogodbe z izbranim ponudnikom dopolnil krovno pogodbo na način:
»Naročnik bo finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti unovčil v primeru, če dobavitelj po svoji krivdi ne bo izpolnil svojih pogodbenih obveznosti v dogovorjenem roku, obsegu ter količini oziroma, v kolikor obveznosti po krovni pogodbi ne bodo pravočasno ali pravilno izvajane oziroma jih bo dobavitelj prenehal izvajati.«

6. Naročnik v tem delu ne spreminja zahteve iz razpisne dokumentacije.

7. Naročnik bo upošteval podan predlog in zadevno določbo krovne pogodbe z izbranim ponudnikom dopolnil na način: »Če se posamezni naročnik ne strinja z izdanim e-računom, lahko zoper tega pisno ugovarja do datuma zapadlosti računa. Ugovor ne zadrži plačila nespornega dela e-računa.«

8. Iz 15. člena vzorca krovne pogodbe jasno izhaja, da gre za krivdo, ki je lahko zgolj in izključno na strani dobavitelja. Predmetna določba ostaja nespremenjena.

9. V kolikor bodo naročniki z dobaviteljem v neposrednih pogodbah določili, da se bodo računi za skupno odjemno mesto izstavljali upravniku, se bodo upravniku izstavljali ne glede na dejstvo, ali gre za stanovanjsko ali mešano stavbo (s stanovanjskim in poslovnim delom).

10. 2. točka 5. člena neposredne pogodbe jasno določa, da se storitev delitve (izstavljanje deljenih računov naročnikom po ključu, ki je določen v delilniku stroškov) obračunava po ceniku dodatnih storitev dobavitelja.

11. Obrazec »Izjava o pogodbenih razmerjih« usklajen, jasen in nedvoumen: »Glede na zgoraj navedeno se s predložitvijo ponudbe zavezujemo, da bomo, v kolikor bomo v predmetnem postopku izbrani kot najugodnejši ponudnik, na zahtevo posameznega naročnika predhodno pogodbeno razmerje z le-tem prekinili brez vsakršnih odškodninskih zahtevkov ali drugih zahtevkov zoper tega naročnika (npr. zahtevek za povrnitev fiksnih stroškov za zakup odjema/zahtevek za povrnitev pogodbene kazni ipd.), novo pogodbo o dobavi (neposredno pogodbo) s tem naročnikom pa sklenili najkasneje v 20 (dvajsetih) delovnih dneh od podpisa krovne pogodbe.«